Množični pokol kristjanov v Yelwati: Fulanski džihadisti pobili več kot 200 ljudi

V noči na petek, 13. junija, je vas Yelwata v okrožju Guma v zvezni državi Benue v Nigeriji doživela enega najhujših pokolov v zadnjem času. Močno oboroženi fulanski džihadisti so vdrli v to 98-odstotno krščansko kmetijsko skupnost, ki leži le sedem kilometrov severno od Makurdija, in pobili več kot 200 vaščanov, večinoma kristjanov. Napad, ki se je začel okoli 22. ure v četrtek zvečer, je del vala ciljnega nasilja, ki v zadnjih tednih pustoši po osrednji Nigeriji.

Yelwata je služila kot zatočišče za notranje razseljene osebe, ki so pobegnile pred prejšnjimi napadi fulanskih milic v sosednjih krajih. Po besedah očividcev je več kot 40 oboroženih napadalcev na motorjih, ki so vzklikali “Allahu Akbar”, vdrlo v vas, streljalo na civiliste, požigalo hiše in brez razlikovanja pobijalo prebivalce, je poročal medij Truth Nigeria.

Mton Matthias, lokalni mladinski voditelj, je povedal, da so napadalci prišli iz okrožja Rukubi v sosednji zvezni državi Nasarawa, govorili so hausa in fufulde, različico jezika fula, ter ciljali predvsem na ženske, otroke in razseljene družine, ki so v Yelwati iskale varnost. Hope Faith Ori, uradnica pri Fundaciji za pravičnost, mir in razvoj katoliške škofije Makurdi, je potrdila, da so doslej prešteli vsaj 150 trupel, od katerih jih je 70 že v mrtvašnici. Številna trupla so še raztresena po okoliških kmetijskih zemljiščih, nekatera so zgorela do neprepoznavnosti. Ori pričakuje, da bo končno število smrtnih žrtev preseglo 200, saj trupla še vedno najdevajo v grmovju.

Napad je sprožil hudo humanitarno krizo. Pater Remigius Ihyula, direktor fundacije, opozarja, da so vodni viri onesnaženi, zaloge hrane so izčrpane, preživeli pa se zaradi strahu ne upajo zapustiti svojih domov. Lokalni prebivalci poročajo o otrocih, ki trpijo zaradi bruhanja in hude driske, kar vzbuja strah pred izbruhom kolere in tifusa. Ori je potrdila, da so ti izbruhi že prisotni, zlasti med otroki, in opozorila, da se fulanske milice morda pripravljajo na nov napad. Domnevno ne gre za naključno nasilje, temveč za usklajeno kampanjo za trajno razselitev kristjanov z njihovih predniških ozemelj in prisvojitev teh ozemelj. Mnogi napadi domnevno izvirajo iz Lafije, glavnega mesta zvezne države Nasarawa, kjer oborožene džihadistične skupine najdejo varno zatočišče. Po njegovem mnenju molk tamkajšnjih guvernerjev pomeni sokrivdo za čezmejni terorizem.

Direktor Mednarodne komisije za človekove pravice David Onyillokwu Idah nasilje označuje kot sistematično etnično čiščenje ljudstev Tiv in Idoma, primerljivo z nacističnimi zločini. Kritizira tudi neučinkovitost nigerijske vojske, ki se je po besedah Jacqueline Halbig von Schleppenbach, zagovornice verske svobode, pojavila šele po koncu pokola. Von Schleppenbachova poziva Trumpovo administracijo, naj Nigerijo razglasi za državo posebnega pomena zaradi kršitev verske svobode, in ameriški kongres, naj sprejme ustrezne ukrepe. Medtem ko se Yelwata sooča s katastrofo javnega zdravja in grožnjo novih napadov, mednarodna skupnost poziva k ukrepanju, da bi ustavila ta “genocid v počasnem posnetku”.

Kdo so fulanski džihadisti?
Fulani, znani tudi kot Fulbe, so etnična skupina, razširjena po Zahodni Afriki, zlasti v Nigeriji, kjer predstavljajo pomemben delež prebivalstva. Tradicionalno so nomadski ali polnomadski pastirji, ki se ukvarjajo z živinorejo, večina pa je muslimanov. V zadnjih desetletjih so se nekateri Fulani radikalizirali in pridružili oboroženim milicam, ki jih pogosto imenujejo fulanski džihadisti. Te milice, ki delujejo v osrednjem in severnem delu Nigerije, so povezane z islamističnimi ideologijami, včasih pa tudi s terorističnimi skupinami, kot sta Boko Haram ali Islamska država Zahodnoafriške province (ISWAP).

Motivi fulanskih milic so kompleksni. Poleg verskih razlik, ki jih pogosto izkoriščajo za upravičevanje nasilja, so v ozadju tudi etnični in gospodarski konflikti. Fulanski pastirji se že stoletja spopadajo s kmetovalci, večinoma kristjani, zaradi dostopa do zemlje in vode. Podnebne spremembe in krčenje pašnikov so te napetosti še zaostrile. Vendar pa mnogi opazovalci, kot je pater Remigius Ihyula, trdijo, da gre za premišljeno kampanjo etničnega in verskega čiščenja, saj napadi ciljajo predvsem na krščanske skupnosti, medtem ko mošeje in muslimanski voditelji praviloma ostanejo nedotaknjeni.

Stanje med fulanskimi džihadisti in kristjani v Nigeriji

Konflikt med fulanskimi džihadisti in kristjani v Nigeriji je dosegel kritične razsežnosti, zlasti v tako imenovanem sredinskem pasu države, kjer živijo tako muslimani kot kristjani. Po podatkih organizacij, kot je International Christian Concern, so fulanske milice v zadnjih desetih letih odgovorne za smrt med 50.000 in 70.000 kristjanov, kar Nigerijo uvršča med najnevarnejše države za kristjane na svetu. Od leta 2015 je bilo po ocenah Radia Vatikan ubitih okoli 6.000 kristjanov, več milijonov pa je bilo razseljenih.

Nasilje je pogosto brutalno, vključuje pokole z mačetami, požiganje vasi, ugrabitve in posilstva. Kristjani so tarča sistematičnih napadov, ki jih mnogi označujejo za “počasni genocid”. Nigerijska vlada in vojska sta pogosto kritizirani zaradi neukrepanja ali celo domnevne sokrivde, saj se napadi nadaljujejo brez zadostnih posledic za storilce. Po besedah nadškofa Matthewa Man-Oso Ndagosa iz Kadune je na severozahodu Nigerije, kjer je 98 odstotkov prebivalcev muslimanov, šeriatsko pravo izpodrinilo državno zakonodajo, kar kristjanom dodatno omejuje pravice. Na jugu in zahodu države, kjer so muslimani in kristjani bolj izenačeni, je sožitje boljše, a v osrednjih regijah, kot je Benue, je nasilje stalnica.

Mednarodna skupnost, vključno z Evropskim parlamentom, ki je obsodil božični pokol leta 2024, pogosto opozarja na kršitve človekovih pravic, a konkretni ukrepi ostajajo omejeni. Nigerija se tako sooča z naraščajočo nestabilnostjo, ki jo poglabljajo etnične, verske in gospodarske napetosti.

A. H.