Predsednik vlade v Državnem zboru odgovarja na poslanska vprašanja. V zadnjem času je prometna pretočnost na slovenskih avtocestah močno upadla. Ker se vozniki vsakodnevno soočajo z daljšimi zastoji, je poslanec SDS Danijel Krivec premierja Roberta Goloba povprašal, kaj bodo storili za odpravo teh zastojev kratkoročno in seveda tudi dolgoročno. Odgovarjal je tudi na vprašanja o romski problematiki.
Redno junijsko plenarno zasedanje se je pričelo s poslanskimi vprašanji premierju, nadaljevalo pa s postavljanjem poslanskih vprašanj ministricam in ministrom te vlade.
Poslanec SDS Danijel Krivec je v samem uvodu poslanskega vprašanja poudaril, da po vsej Sloveniji stojijo večkilometrske kolone vozil. Pot, ki se jo v povprečju prevozi v pol ure, se zdaj po njegovih besedah prevozi v uri in pol, dveh urah in podobno. “Zastoji so praktično stalnica na naših cestah. Prometna varnost se je zmanjšala, saj je v zadnjem obdobju veliko prometnih nesreč s hudimi posledicami. Tako imamo sedaj močno povečan promet na avtocestah, predvsem tovorni kot tudi osebni promet, ki se bo zaradi turistične sezone seveda še bistveno povečal,” je problematiziral in dodal, da so zastoji tudi na račun številnih obnovitvenih in vzdrževalnih del na avtocestnih odsekih po državi. “Zastoji so včasih celo daljši, kot so bili v prejšnjih časih pred kakšnim mejnim prehodom.”
Ker je poletna sezona tukaj, bodo naše ceste po njegovih besedah ponovno povzročale veliko slabe volje in stresa voznikom, s tem pa se bodo še povečale potencialne razmere za nesreče. Spomnil je, da v SDS vseskozi opozarjajo na probleme, ki se bodo povečali z začetkom poletne sezone. Pojavila se je tudi pobuda, da se razmisli o nočnih vinjetah, ki bi bile cenejše za avtoprevoznike, ki lahko to pot opravijo v nočnem času. “Odgovore na te in druge podobne pobude praktično ni. Ni pa pripravljenega praktično še nobenega predloga oziroma rešitve, ki bi te zastoje začele aktivno odpravljati,” je bil kritičen poslanec in dodal, da ustanavljajo zgolj neke skupine, ki bodo to proučile, a nova poletna sezona bo verjetno ponovno spet mimo.
.@KrivecDanijel: Poslanec je PV zastavil jasno vprašanje: do kdaj bodo slovenske avtoceste parkirišča? ⁉️
Zastoji, kolone, nesreče – in to še pred turistično sezono 🏖️ Obnovitvena dela brez logike, nočne vinjete in vlaganja pa le prazne obljube ❌
❗Ljudje stojimo v kolonah,… pic.twitter.com/N3Wgjw0Ait— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 16, 2025
Krivec je poudaril, da se v koalicijski pogodbi za obdobje 2022–2026 veliko govori o vlaganjih v prometno infrastrukturo, železnice, preusmeritvi tovornega prometa na železnice in podobno, vendar se nič od tega praktično ne zgodi. “V koalicijski pogodbi pišete: Naš cilj je, doseči, da bo večina tovora na daljše in srednje dolge razdalje pripeljana po tirih, in ne po cesti. Dokončali bomo tretjo razvojno os, poskrbeli bomo za optimizacijo kapacitet slovenskega cestnega omrežja,” je izpostavil poslanec SDS. Ker gre za zaveze do leta 2026, a se praktično nič od tega ne uresničuje, je Krivec premierja povprašal, kaj namerava postoriti vlada.
Premier vztraja, da se vlaga tam, kjer bodo zastoji zaradi tega manjši
“Naša vlada je prva vlada od leta 2009, ki je zares zastavila vlaganja v avtocestni križ, v izboljšave, tudi zneskovno na način, ki je edini nujen in potreben,” je v odgovoru uvodoma izpostavil premier Robert Golob in dodal, da brez denarja in vlaganj v avtoceste ni mogoče pričakovati, da bodo avtoceste, kjer je obremenjenost več kot 30 odstotkov višja, kot je bila pred petimi leti, kar požirale. “Ne bodo. Nikjer po svetu, nikjer po Evropi ne požirajo. Samo z vlaganjem, pravočasnim vlaganjem lahko to preprečimo,” je dodal in priznal, da danes zamujamo, pri čemer je krivdo zvalil na svoje predhodnike.
Premier pravi, da kratkoročni ukrepi za zmanjšanje zastojev obstajajo. Dars le te izvaja na gradbiščih s hitrim prestavljanjem pasov, odmikanjem zapor itd. “Po uradnih podatkih Darsa so se časi čakanja ali po domače pretočnost iz lanskega leta v letošnje leto izboljšali,” je navedel v nadaljevanju in dodal, da navkljub ukrepom ni mogoče pričakovati, da zastojev ne bo. Ampak vlaga se točno tam, kjer bodo zastoji zaradi tega manjši,” je navedel in dodal, da je potrebno za to nameniti denar in si vzeti čas, če hočemo avtoceste obnoviti po dolgih desetletjih zanemarjanja. “To je to, kar počnemo,” vztraja.
Golob je povedal, da tudi vztrajajo pri načrtu preusmerjanja na železnico, na kar po njegovo kažejo rekordna vlaganja. “Ko seštejemo oboje, se bližamo v prihodnjem letu 1,2 milijarde evrov. Letos je bilo prvič čez milijardo,” je izpostavil in dodal, da investiranje tako v cestno kot železniško infrastrukturo predstavlja edini način, da pride do razbremenitve prometa. “In ne, nič ne gre čez noč.”
Poslanec SDS z odgovori premierja, v zvezi s katerim je med drugim spomnil, da je ta v predvolilnem času dvigoval loparčke glede tega, da se ne povečuje pretočnost slovenskih cest in avtocest, ni bil zadovoljen, saj meni, da bi se lahko šlo v pripravo ukrepov za razbremenitev avtocest, kot je denimo nujnost del v nočnem času. “Dajte se vprašati, ali nobenega ukrepa v tej državi ni možno uvesti?” Premier je vztrajal, da so dejanja jasna in da je njihova vlada edina, ki je pričela po letu 2009 resno investirati z denarjem, ne pa s praznimi obljubami.
.@KrivecDanijel: @vladaRS je napovedovala: ⁰➡️ pretovor tovora na železnice,⁰➡️ gradnjo novih prometnih povezav,⁰➡️ hitrejšo in sodobnejšo infrastrukturo.
📉 A stanje na terenu se ni izboljšalo.⁰Cesta proti Primorski? Projekt, ki se vleče že leta, medtem ko smo v preteklosti… pic.twitter.com/ICmIBvW8go
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 16, 2025
Golob se pri reševanju romske problematike zavzema za dialog in mirno iskanje rešitev
Premier je bil sicer s strani poslanke NSi Vide Čadonič Špelič, ki je premierju očitala politizacijo policije, povprašan o neobvladovanju varnostne situacije v Sloveniji, ki se v jugovzhodnem delu države iz meseca v mesec slabša. Premier je vztrajal, da je Slovenija med najbolj varnimi državami na svetu in da je to nekaj, kar priznava celo svet. Obsodil je napad na ribniškega župana in dodal, da je sicer vsako nasilje nedopustno. “Ne moremo kriviti Romov iz Občine Ribnica, če so bili ti, ki so to dejanje izvršili, iz druge občine, iz sosednje občine. Ne moremo kriviti celotne romske populacije v Sloveniji kje v drugih delih Slovenije,” je izpostavil in dodal, da se “nekateri trudijo, so integrirani in skrbijo za mirno sožitje z večinskim prebivalstvom”. V mirnem iskanju rešitev in dialogu vidi pot k reševanju težav. V zvezi s sobivanjem z Romi je po poročanju STA navedel, da ga “moramo civilizacijsko urediti vsi kot družba”.
V zvezi z romsko problematiko je poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju in pravosodni ministrici Andreji Katič zastavila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert. “Ustavni red RS se na jugovzhodu Slovenije ne spoštuje. Tam pred zakonom niso vsi enaki, in to je dejstvo. Tako da o tem, koliko smo res varni, pričajo dogodki. In pričajo tudi odzivi,” je bila jasna in ministra povprašala: “Kaj sta v tem času, odkar zasedata svoje funkcije, naredila konkretno za izboljšanje položaja v jugovzhodni Sloveniji?”
Poklukar: Policija nima čarobne paličice za rešitev vseh problemov
Minister Poklukar je povedal, da je v jugovzhodni Sloveniji povečana policijska sila, zlasti v občinah, ki imajo romsko problematiko, iz naslova kriminalitete, in sicer storitev različnih kaznivih dejanj, tudi tistih bagatelnih, ki so seveda tudi uradno pregonljiva. Ta ukrep po njegovih besedah deluje že od sredine lanskega junija in se je izvajal preko celotnega lanskega leta in se tudi v letošnjem letu. Pravi, da se policija prilagaja ocenam tveganj. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo 251 represivnih ukrepov, v enakem obdobju lani pa 198 ukrepov. Pojasnil je, da je šlo med drugim za hišne preiskave, zasege orožja, streliva itd.
Policija je po navedbah ministra povečala število preventivnih ukrepov. “V letošnjem letu, torej v prvih petih mesecih, je bilo tisoč 533 preventivnih ukrepov, ki jih izvaja policija, lani v istem obdobju 1218,” je pojasnil in dodal, da se bo z njimi nadaljevalo tudi v prihodnje, saj še ni zadovoljen s stanjem na tem območju. Pravi pa, da policija nima čarobne paličice, da reši vse probleme. “Zato delamo skupaj s pravosodnimi organi, predvsem s tožilstvom, da se naslavlja kazniva dejanja,” je pojasnil. Kot pravi, sta z ministrico za pravosodje v stiku in iščejo rešitve za naslovitev problematike.
Policija ne beleži posebej, koliko kaznivih dejanj zakrivijo Romi
Pravosodna ministrica je vztrajala, da se sodelovanje med policijo, tožilstvom in potem naprej s sodstvom izboljšuje. V času te vlade pravi, da so uspeli izboljšati število zaposlenih. “Delež obsodilnih sodb je povečan na 91 procentov. Smo na terenu, se pogovarjamo in tudi iščemo različne druge ukrepe,” je med drugim povedala.
Poslanka SDS ni bila zadovoljna z odgovoroma, saj ji med drugim niso povedali, koliko preiskav, odvzemov nezakonitega orožja, drugih opojnih substanc in ostalih postopkov je bilo izvedenih v romskih naseljih v letu 2023 in 2024. Poklukar je pojasnil, da policija kaznivih dejanj, kar se tiče Romov, ne beleži posebej. “Te statistike ne obstajajo, in zato jih tudi ne morem predstaviti. Naj pa vseeno povem, da policija na varnostno obremenjenih območjih, torej tudi v občinah, kjer živijo Romi, deluje proaktivno in nenazadnje preprečuje kazniva dejanja,” je vztrajal Poklukar.
V izračunih Gursa so se pojavile anomalije
Poslanec SDS Zvonko Černač je zastavil vprašanje ministru za naravne vire in prosto Jožetu Novaku. Geodetska uprava Republike Slovenije je namreč nedavno lastnike nepremičnin obvestila o posplošeni vrednosti njihovih nepremičnin, marsikoga pa je zmotilo, ker so prejeli nenormalno visoke vrednosti, ki bistveno odstopajo od dejanskih vrednosti teh nepremičnin. V luči napovedanega nepremičninskega davka ga je zanimalo, kdaj bodo odpravljene anomalije.
Minister je v odgovoru povedal, da vrednotenje nepremičnin pri nas že dolgo poteka, od leta 2011 dalje. “Popravljen zakon, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo leta 2024, je seveda nalagal pripravo novih modelov. Zdaj jaz lahko ugotovim, da so podatki v osnovi bistveno boljši, kot so bili prej, in da se tudi vrednosti približujejo bolj v osnovi,” je povedal in dodal, da se da posamezna odstopanja relativno enostavno rešiti, a je potrebna intervencija lastnika. Minister Novak pravi, da sta z ministrico za kmetijstvo ugotovila, da so za kmetijske površine uporabili relativno grob podatek, čeprav je bil že nekdaj bolj znan in je vezan na bonitete na tem območju. Upa, da bodo sistemi to zaznali. “Poskusni izračun formalno naj ne bi imel zdaj vpliva tako na socialne transferje kot tudi na morebitne bodoče dajatve,” je navedel minister in dodal, da sicer namerava sedanji izračun analizirati.
“Jaz imam do zdaj podatek, da je približno 0,5 %, 0,6 % od vseh poslanih potrdil dalo pripombe. Kar je relativno malo glede na število, pa vseeno, bom rekel, uradno nezanemarljivo,” je navedel Novak. Poslanec Černač je manjše število pripomb pripisal temu, da marsikdo prejetega sploh ni pogledal. “Če bi istočasno poslali položnice, če bi zraven teh obvestil dobili ljudje še položnico za davek, potem bi pa bila ta slika nepravilnosti, ki so v teh vrednotenjih, izjemno velika,” je bil jasen. Dokler se zadeve ne preučijo, meni, da bi bilo potrebno zamrzniti izvajanje novega vrednotenja.
Poslanca Jožefa Lenarta je zanimalo, če je v načrtu obnova stavbe železniške postaje Ptuj, ki ima sicer tudi malo parkirnih mest. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je povedala, da se s sodelavci strinjajo, da je parkirnih mest v tem trenutku premalo. Pravi, da skupaj z občino iščejo rešitve, ker so z lastništvom zemljišča omejeni, a da natančne časovnice, kdaj bo do premikov prišlo, ne more podati. “Mi si želimo čim prej. Želimo čim več potnikov, čim več tovora želimo spraviti na železnice. Kot sem pa rekla, je pa res, da v tem obdobju ogromno investicij, ki se izvajajo na tirih, pač na nek način to še vedno omejuje,” je povedala.
Okrog gradnje časovnice krožišča ali pa križišča v Mestni občini Šmarje pri Jelšah je poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo postavil poslanec SDS Anton Šturbej. Kot je dal vedeti, gre za problematično krožišče, saj vse skupaj traja že dvajset let in več. Projekt, ki je trenutno na mizi, se po besedah ministrice ne da izpeljati, zaradi 10. člena Pravilnika o nivojskih železniških prehodih. Povedala je, da je v mesecu marcu prišlo do ponovnega sestanka na operativni ravni, dogovorjeno je bilo, da poiščejo rešitev. Do konca leta naj bi bila ta projektna dokumentacija narejena v skladu s pravilnikom oziroma naj bi našli rešitev, da bi lahko šli v investicijo.
Ž. N.