Priznani nizozemski raziskovalci migracij pod vodstvom Gerrita Krefferja so preučevali “posledice priseljevanja za javne finance”, kar je tudi naslov študije. Njihove ugotovitve so razblinile vsak dvom o tem, kaj za javne finance dejansko pomeni množično priseljevanje.
Strokovnjaki pravijo, da je “to konec socialne države, kot smo jo poznali,” poroča nemški Bild. Vodilni nizozemski strokovnjaki so pod vodstvom Gerrita Krefferja preučevali migracije in izdelali študijo z naslovom “Posledice priseljevanja za javne finance”. Najdražji so ilegalni migranti, ki zaprosijo za azil. Državo v poprečju stanejo 475.000 evrov. Največ pa domače neto davkoplačevalce stanejo Afričani iz držav Afriškega roga in Sudana – kar 625.000 evrov.
Raziskovalci v svoji analizi prikažejo, kako migranti različno vplivajo na državno blagajno – glede na izvor in razlog priseljevanja. Zlasti bode v oči, da begunci iz Afrike državo v povprečju obremenijo za 625.000 evrov, priseljenski delavci iz Japonske in ZDA pa skupaj v povprečju prispevajo 625.000 evrov. Po tej študiji prosilci za azil ne prinašajo nobenih finančnih koristi, temveč državo v povprečju obremenijo za 475.000 evrov na osebo.
V spodnji tabeli je povprečen neto prispevek (strošek) migrantov k javnim financam glede na motiv priseljevanja in regijo, iz katere prihajajo, vključno s stroški za drugo generacijo.
Prošnje za azil obremenijo socialno državo za približno 475.000 evrov in združitev družine za približno 275.000 evrov, medtem ko delovne migracije prispevajo k finančni skupnosti, in sicer vsaka s 125.000 evri. Države izvora migrantov prav tako vplivajo na stroške države sprejemnice. Zato je treba na priseljevanje iz Srednje Azije, Oceanije in zahodnih držav (zlasti Skandinavije) gledati pozitivno, države Magreba, Afriškega roga in Sudana pa predstavljajo breme.
Po Nizozemski enako dokazali tudi v Nemčiji
V nasprotju s tem, kar se v Nemčiji pogosto govori, prosilci za azil v povprečju ne prinašajo nobenih pozitivnih učinkov za državno blagajno. Ravno pred kratkim je socialni strokovnjak prof. Bernd Raffelhüschen v novi študiji pokazal, da priseljevanje, kot se je dogajalo doslej, Nemčijo stane 5,8 bilijona evrov.
Springer: kdor se zanaša na migracije kot na rešitev, je neumen kot slama
Tiskovni predstavnik za delo in socialno politiko poslanske skupine AfD René Springer je to komentiral takole: “Če parafraziram Bernda Raffelhüschena, lahko rečemo: kdor se še vedno zanaša na migracije kot rešitev gospodarskih in socialnih problemov, je neumen kot slama.” Sploh glede na to, da poteka medijska kampanja proti potrebi po remigraciji, empirična dejstva vse bolj prodirajo v medije. Springer trdi, da je tudi etablirani tisk spoznal, da priseljevanje uničuje nemško socialno državo. “Skupaj s študijo gospoda Raffelhüschena in študijo iz Nizozemske, ki jo je povzel časopis BILD, postane jasno, da Nemčija končno potrebuje spremembo migracijske politike, čeprav mediji, aktivisti in stari strankarski politiki trenutno jurišajo proti temu. Gospodarstvo in družbo je treba usmeriti v prihodnost, k čemur smo pozvali že s predlogom Tehnologija namesto priseljevanja – za trg dela prihodnosti (tiskovine 20/5225 ). Še naprej si bomo prizadevali za varno, uspešno Nemčijo,” je zapisano na spletni strani Afdbundestag.de.
Tanja Brkić