Cenzurirali so me, je na svojem FB profilu objavila nekdanja urednica TVS Mojca Pašek Šetinc, ki je na volitvah poslancev s podporo Milana Kučana postala poslanka Svobode, a so jo iz stranke Roberta Goloba lani izključili, ker bi naj bila preveč svojeglava.
Cenzuro očita časopisni hiši Delo, da so niso objavili videoposnetka novinark Dela z njo. Mojca Pašek Šetinc njunih imen pred javnostjo ne navaja, kar je nenavadno. Hkrati pa trdi, da se je zgodila cenzura, torej da je državna oblast onemogočila objavo intervjuja. Podrobnosti o posegu oblasti v medij, ki je v lasti Kolektorja Stojana Petriča, v svojem zapisu ne omenja. Tudi tega ne, kdo konkretno iz vlade, tožilstva ali sodstva naj bi preprečil objavo.
Kakšna je podoba cenzure
Kakšna je lahko veriga posredovanja pri cenzuri, sem opozoril pred časom. Ko je na Siol.net novi odgovorni urednik Mihael Šuštaršič, ki ga je izbrala generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković po predčasni zamenjavi vrha SDG in Telekoma, onemogočil dostop do kolumne za vladne stranke nerodni aferi radiator, ki je bila objavljena veliko prej, kot je postal urednik.
Kolumna je bila o spregah vladajočih politikih in novinarjev, tudi tistih iz društva novinarjev. Častno razsodišče društva novinarjev je pozneje odločilo, da Šuštaršičeva cenzura ni bila kršitev kodeksa, čeprav kodeks umik tekstov za nazaj in posege vanje mimo avtorjev absolutno prepoveduje.
Neetičnega ravnanja novinarjev, še posebej pri podpisnikih peticije 571 proti Janezu Janši, se ne sme razkrivati, je bilo mogoče razumeti to presojo. Cenzurirana je bila kolumna z naslovom “Posilstva in droge afere radiator”. Pa tudi večji del članka, ki je bil pred tem objavljen o prikritih povezavah med voditeljem na TV Slovenija Sašom Krajncem, ki se je upiral poročanju o načrtovanih čistkah na RTVS, in ravno takrat imenovanim vršilcem dolžnosti generalnega sekretarja ministrstva za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko (Levica), Tonijem Tovornikom. Krajnc in Tovornik sta bila v preteklosti sodelavca in prijatelja. Na članek je bilo več kot sto komentarjev bralcev. Danes niso več mogoči. Novi odgovorni urednik Šuštaršič je članek “umaknil”, odzive bralcev pa onemogočil.
Del tistega članka je najprej ostal dostopen. Pozneje je izginilo še to. Novi urednik je iz mojih člankov in kolumn cenzuriral tudi povezave na obsežnejše članke Spletnega časopisa, ki so razkrivali stranpoti in nepravilnosti v vladnih strankah in novinarskih vrstah.
Celotno sporočilo Mojce Šetinc Pašek
Očitek Mojce Pašek Šetinc je, da intervju, ki so ga z njo opravili, ni bil objavljen, a da upa, da bo kje drugje. Takole je zapisala:
“Na žalost moram z vami deliti zelo neprijetno izkušnjo, ki sem jo v preteklih dneh doživela pri časniku Delo. Novinarki Dela sta me prejšnji petek prosili za pogovor o aktualnih političnih dogajanjih v Sloveniji v njihovem podcastu. Njuno povabilo sem sprejela, saj menim, da je veliko odprtih vprašanj, o katerih je treba javno spregovoriti. Tako je nastal 40-minutni pogovor, ki je po moji oceni zanimiv tako za bralce Dela kot tudi širšo javnost. Pogovor naj bi bil objavljen v nedeljo zvečer. Potem pa se je nekdo na Delu očitno odločil, da pogovora ne bo objavil – po neuradnih informacijah naj bi bil to kar dolgoletni piarovec lastnika Dela, ki sicer ni ne član uprave ne uredništva Dela. Uredništvo Dela mi je posredovalo zgolj kratko pojasnilo, da podcast ni šel v objavo, ker ni bil “uredniško pregledan”, kar koli naj bi to pomenilo. Na moje vprašanje, katerim uredniškim kriterijem ta pogovor ni ustrezal, pa so mi iz Dela odgovorili le, da “odgovor še pripravljajo”.
Nisem naivna in vem, da sicer deklarirana novinarska in uredniška avtonomija kljub 33 letom življenja v demokratični državi ni vedno in povsod ustrezno zavarovana. Pri tem mislim tudi na pritiske na novinarje in urednike, kadar gre za ekonomske interese lastnika medija. Ne pomnim pa, da bi vodstvo nekega medija preprečilo objavo pogovora s povabljenim gostom – ki je za povrh še poslanka državnega zbora, torej politična oseba, ki javno zastopa svoja stališča in zanje tudi sama odgovarja. Ta primer očitne cenzure se mi zdi toliko bolj srhljiv, saj si lahko samo predstavljam, kakšne pritiske morajo potem šele prenašati novinarji in uredniki medija v internih odnosih, ki so skriti očem javnosti.
Ko bom, če bom dobila pojasnilo vodstva Dela, zakaj je preprečilo objavo mojega intervjuja, bom o tem obvestila javnost. Vsebino intervjuja pa boste verjetno lahko kmalu prebrali v nekem drugem časniku, ki očitno nima tovrstnih težav.”
Od Pašek Šetinčeve sem skušal pridobiti podatek, kateri novinarki sta opravili pogovor, a se na telefonski klic (še) ni odzvala.