Nekdanji socialistični predsednik Bolivije Evo Morales je v nedeljo izjavil, da bo nadaljeval s predsedniško kampanjo, čeprav je državno ustavno sodišče odločilo, da je mandat omejen. Morales se tako poteguje za protiustavni peti mandat; volitve pa naj bi bile leta 2025.
Evo Morales, ki je Boliviji vladal od leta 2006 do svojega odstopa leta 2019, trdi, da je še vedno upravičen do kandidature, čeprav je bolivijsko ustavno sodišče v petek razsodilo, da koncept neomejenega ponovnega predsedniškega mandata “ni človekova pravica”.
Sodba je razveljavila predhodno ugotovitev iz leta 2017, ki naj bi jo Morales, ko je bil še predsednik, izsilil od sodišča in ki je Moralesu omogočila protiustavno kandidaturo na volitvah že leta 2019.
Morales je prepričan, da se mu kršijo človekove pravice
“Evo je še vedno kvalificiran, to je moja razlaga, niti državna politična komisija niti posvetovalno mnenje ne določata nobene omejitve za prekinitev ponovne izvolitve,” je v nedeljo zatrdil Morales in govoril v tretji osebi. Morales je izjavil, da je bila odločitev sodišča odziv na “odredbo za svobodno izražanje” in ne na “odobritev ali diskvalifikacijo” kandidata. “Evo je še vedno primeren kot kandidat za predsednika, poskusili bodo še druge reči, a moramo biti pozorni. Gre za namen ustvarjanja zmede in dovzetnosti,” je nadaljeval Morales.
Kandidatura je omejena na dva mandata
V svoji petkovi odločitvi je ustavno sodišče določilo, da lahko oseba opravlja funkcijo predsednika in podpredsednika Bolivije največ dva mandata ne glede na to, ali sta neprekinjena ali prekinjena, in da ponovna izvolitev za nedoločen čas ni človekova pravica. “Omejitev možnosti ponovnega imenovanja za nedoločen čas je ustrezen ukrep za zagotovitev, da se oseba ne bo ohranila na oblasti,” se namreč glasi sodba sodišča.
Odločitev je tako takoj onemogočila Moralesove načrte za ponovno kandidaturo za predsednika leta 2025, zgodila pa se je ob naraščajočem razkolu znotraj vladajoče stranke Gibanje za socializem (MAS) med Moralesom in sedanjim socialističnim predsednikom Luisom Arcem. Morales je sodbo obsodil in jo označil za “črni načrt” Arcejeve vlade, da bi “politično in celo fizično” odstranila njega in njegovo stranko.
Morales prek sodišč zaobšel omejitve
Bolivijska ustava v 168. členu določa petletni predsedniški mandat in navaja, da sta lahko predsednik in podpredsednik ponovno izvoljena le za en neprekinjen mandat. Morales pa je Boliviji vladal med letoma 2006 in 2019, to je štiri mandate. Pri tem mu je uspelo prek sodišč zaobiti nacionalne omejitve predsedniških mandatov.
Chavez se je poslužil istega “trika”
Sodišča v času njegovega vladanja so namreč razsodila, da se njegov prvi mandat, od leta 2006 do 2009, ne šteje v časovno omejitev, ker je bila Bolivija v tem času “obnovljena” kot “večnacionalna država” in je sprejela novo ustavo. Ta pravna poteza je bila podobna sodni praksi, izdani v Venezueli, v korist pokojnega socialističnega diktatorja Huga Cháveza.
Med svojim “drugim” mandatom je Morales leta 2016 pozval k referendumu za spremembo ustave z odpravo omejitev predsedniškega mandata. Bolivijci so glasovali proti ukrepu in referendum ni uspel. Morales je nato leta 2017 prisilil državna sodišča, da so mu dovolila, da še četrtič kandidira, češ da omejitve predsedniških mandatov pomenijo “kršitev” njegovih človekovih pravic.
Bolivijska vlada je leta 2022 nato aretirala Áñez in jo obsodila na deset let zapora, ker je prevzela predsedniški položaj. Áñez, desni guverner Santa Cruza Luis Fernando Camacho in še šest drugih konservativcev so bili obtoženi “naklepanja za odstavitev” Moralesa in jim grozi 20-letna zaporna kazen, če bodo spoznani za krive.
Bolivija pa ni osamljen primer socialističnih “trikov”, kako bi prek sodnih postopkov zaobšel ustavne omejitve mandata. V Salvadorju bo predsednik Nayib Bukele februarja ponovno izvoljen kljub salvadorski ustavi, ki izrecno prepoveduje ponovno izvolitev. Ta močno kaznuje “tiste, ki storijo dejanja, razglasijo ali se zavežejo, da bodo spodbujali ali podpirali ponovno izvolitev ali nadaljevanje mandata predsednika republike ali v ta namen uporabijo neposredna sredstva” s popolno izgubo državljanskih pravic.
A. G.