Ljubljansko podjetje Litostroj Jeklo je bilo v času bivše države eden izmed paradnih konjev jugoslovanske industrije, a se je leta 2013 po menedžerskem prevzemu znašlo v velikih finančnih težavah, zato je njegove dolgove odkupila t. i. slaba banka. Čeprav je po novem v lastništvu DUTB, vlada ni storila ničesar, da bi zaščitila 190 delavcev podjetja, katerim Litostroj Jeklo zaradi likvidnostnih težav že dobra tri leta ne plačuje socialnih prispevkov. Delavci svojih delodajalcev ne upajo prijaviti inšpekciji, saj se bojijo za službe, čeprav se zavedajo, da jih država goljufa in jih zaradi neplačevanja prispevkov čaka mizerna pokojnina. Dolgovi podjetja tako naraščajo iz dneva v dan, stanje mirovanja pa državi ustreza, saj denar odteka v zasebne žepe.
Že Televizija Slovenija je v oddaji Tednik pred tedni poročala o nevzdržnem stanju v podjetju Litostroj Jeklo in razkrila agonijo, s katero se sooča 190 zaposlenih, kolikor jih je še ostalo po odpuščanjih, ki so sledila finančnemu zlomu leta 2013. Zanimivo je, da večina nesrečnih delavcev sploh ne ve, da državi ne plačujejo prispevkov, saj bi to namesto njih po pogodbi v skladu s slovensko zakonodajo moral storiti delodajalec. Delavci bodo to, kako jim država krade, občutili šele, ko bo napočil čas njihove upokojitve. Takrat večina doživi presenečenje, ko izvejo, da jih po trdih 40. letih delovne dobe čaka mizerna pokojnina v višini 400 evrov, s katero se ne da preživeti, je v intervjuju za Tednik takrat opozoril sindikalist Zlatko Hernčič.
Iz naših virov pa smo izvedeli, da takšno nezakonito delovanje podjetju Litostroj Jeklo že več let praktično dovoljuje država sama. Ministrstvo za finance, natančneje njegov nekdanji državni sekretar, Metod Dragonja, naj bi s podpisom tajnega dokumenta poskrbel, da je delavcem podjetja Litostroj Jeklo teklo zdravstveno zavarovanje kljub neplačanim prispevkom oz. jim država zdravstvene kartice ni blokirala. Vse zgolj za to, da ne bi v podjetju doživeli popolnega upora delavcev.
Metod Dragonja v Cerarjevem kabinetu že večkrat obtožen korupcije
Dragonja je bil v preteklosti že obtožen korupcije v Cerarjevi vladi, potem ko je iz slabe banke izgnal tujce, tam pa uspel zaposliti svojo hčerko Manco. Njegove povezave z levimi političnimi elitami v Sloveniji so dobro znane že iz časov vodenja podjetja Lek, bil pa je tudi minister za gospodarstvo v drugi vladi Janeza Drnovška, a je odstopil, uradno zaradi osebnih razlogov. Kasneje ga je nazaj v vlado vabila tudi Alenka Bratušek, a mu je šlo predobro v Moskvi, kjer je bil vodja predstavništva NLB. Ko se je v času vladanja Mira Cerarja vrnil na Ministrstvo za finance kot državni sekretar, tam ni zdržal dolgo, saj se je zaposlil v družbi 2TDK za razvoj drugega tira, kjer je zdaj svetovalec direktorja.
Na finančnem ministrstvu smo želeli preveriti, če naši podatki držijo. Zanimalo nas je, če je obstoj dokumenta, katerega podpisnik naj bi bil nekdanji državni sekretar Metod Dragonja, resničen. Zanimalo nas je tudi, kaj sta Ministrstvo za finance oz. vlada naredila od objave prispevka v Tedniku, ko je bilo javnosti razkrito nezakonito početje v omenjenem državnem podjetju, da bi preprečili krajo najšibkejšim, torej delavcem. Vprašali smo jih, kako je sploh mogoče, da lahko državni organi dovolijo, da se v državnem podjetju več let obvezni prispevki v zdravstveno in pokojninsko blagajno ne vplačujejo. Ministrstvo za finance ima vse pristojnosti, da takoj ukrepa, a se to, kot smo predvidevali, ni zgodilo.
Ministrstvo je dobro seznanjeno z neplačevanjem prispevkov
Iz ministrstva so nam skopo odgovorili “da z obstojem takšnega dokumenta, ki ga omenjate, nismo seznanjeni. Ministrstvo za finance se je seznanilo s stanjem v družbi Litostroj Jeklo in z možnostmi reševanja družbe, vendar ni nikoli dalo nikakršnih zagotovil glede reševanja podjetja. Ministrstvo za finance deluje v pravnih okvirih, ki jih določa zakonodaja.” Svetovali so nam še, naj se glede vodenja družbe obrnemo na poslovodstvo podjetja.
Kazenski zakonik o neplačanih prispevkih: Gre za hujšo obliko kaznivega dejanja
Določba 196. člena KZ-1 med drugim določa, da predmetno kaznivo dejanje stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih o plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Če pa dejanje iz 1. odstavka povzroči nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, gre za kvalificirano, to je hujšo obliko tega kaznivega dejanja, za katero je predpisana hujša kazen. V primeru delavcev iz podjetja Litostroj Jeklo gre ravno za izgubo pravice do dostojne pokojnine, zaradi neplačevanja zdravstvenih prispevkov pa utegne biti v primeru bolezni resno ogroženo celo njihovo življenje.
Izigrane delavce čaka pokojnina, manjša od 600 evrov na mesec, torej životarjenje
Vsaj zaenkrat pa v sindikatu o prijavi na inšpekcijo še ne razmišljajo, saj jih delodajalec drži v primežu z grožnjami, da bodo ostali brez službe. Če se bo neplačevanje prispevkov nadaljevalo, bodo med tiste upokojence, ki jih je 222 tisoč in ki morajo v Sloveniji preživeti z manj kot 600 evri na mesec, zagotovo pristali tudi delavci iz tovarne Litostroj Jeklo.
Bralce želimo spomniti, da je nekdanji lastnik in zdajšnji direktor podjetja Miroslav Gnamuš skupaj s še štirimi kolegi leta 2008 prek družbe ACMG izvedel menedžerski prevzem Litostroja jekla. Ko je podjetje pred tremi leti zašlo v finančne težave, se je javnost odkrito spraševala, ali je primerno, da vzroke za težave iščemo tudi v izčrpavanju družbe. ACMG je za nakup pri Probanki najel 7,1 milijona evrov posojila in zanj zastavil Litostrojevo nepremičnino. Gnamuš priznava, da se je del dobička izplačeval ACMG, očitke o izčrpavanju pa je ves čas zavračal.
DUTB je terjatve po intervenciji vlade odkupil leta 2015, Gnamuš pa je vseeno ostal direktor podjetja. Za nakup Litostroja jeklo so se nekaj časa zanimali tudi lastniki družbe SIJ – Slovenska industrija jekla, torej ruska družina Zubitsky, a je posel padel v vodo. Na DUTB tako še vedno iščejo novega kupca, delavci pa medtem ostajajo brez plačanih socialnih prispevkov. Kot so še potrdili v Sindikatu SKEI Litostroj Jeklo, so delavcem na slabi banki že večkrat obljubili, da so blizu rešitvi, nazadnje so si vzeli čas do konca januarja prihodnje leto. Vmes, ko delavci čakajo na rešitev svoje stiske, pa dolg podjetja davkariji zaradi neplačanih prispevkov še narašča. Teoretično država goljufa samo sebe, a stanje mirovanja ji povsem ustreza. Denar, ki bi moral biti nakazan za prispevke delavcev, še naprej odteka neznano kam.
Luka Svetina