Avstrija uvaja diskriminatorno zakonodajo za slovenska podjetja, naši pa molčijo

Datum:

Kaj bo storila vlada Mira Cerarja, da se ne bi uresničile besede avstrijskega odvetnika o izbrisu slovenskih podjetij z avstrijskega trga?

Poslanec SDS Franc Breznik je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z diskriminatornimi pogoji, s katerimi se soočajo slovenska podjetja, ki delujejo v Avstriji. Avstrijska vlada oziroma parlament sta namreč sprejela diskriminatorne in nesorazmerne zahteve za poslovanje slovenskih podjetij v Avstriji. Zaradi njih so pravila poslovanja za podjetja iz Avstrije drugačna od pravil za tuja podjetja, četudi so iz Evropske unije.

Diskriminirana so samo slovenska podjetja
Breznik ugotavlja, da so z novimi pravili poslovanja prizadeta predvsem slovenska podjetja, zato je že več kot sto slovenskih podjetij preko odvetniške družbe vložilo pritožbo na evropsko komisijo. Odvetnik te odvetniške družbe je izjavil: “Avstrija samo testira, kako daleč sme iti v kršenju evropskih načel skupnega trga in pretoka dela in storitev. Računajo, da lahko s tem zdržijo tri ali štiri leta in v tem času povsem izbrišejo slovenska podjetja s svojega trga.” Kot najbolj problematične določbe v novi zakonodaji, ki v Avstriji v veljavo vstopa z novim letom, vidijo obvezno stalno razpoložljivost plačilne dokumentacije in nesorazmerno visoke sankcije.

Poslanec SDS se ob tem sprašuje, zakaj slovenska vlada ni posredovala že pred sprejetjem diskriminatorne zakonodaje, predvsem pa, kaj bo ta ista vlada storila, da se ne uresničijo besede odvetnika o izbrisu slovenskih podjetij z avstrijskega trga. Prav tako je na Vlado naslovil vprašanje, ali lahko le-ta v primeru, da se uresničijo besede odvetnika o izbrisu slovenskih podjetij z avstrijskega trga, oškodovanim podjetjem pomaga pri povračilu oziroma izterjavi poslovne škode? Če da, kako, od koga in na kakšen način?

Nova zakonodaja v Avstriji zahteva, da ima izvajalec storitev plačilno dokumentacijo stalno na razpolago, tudi če gre le za kratkotrajne storitve. Poleg tega mora biti vsa dokumentacija prevedena, ves čas aktualizirana in v celoti dostopna. In če se tega ne upošteva? Predvidene kazni so po novem tudi do 80 tisoč evrov, kar je za povprečnega manjšega slovenskega podjetnika ali obrtnika vrtoglav znesek, ki bi marsikateremu podjetniku popolnoma onemogočil poslovanje ter ogrozil njegovo finančno eksistenco. Ob tem slovenski podjetniki, ki poslujejo tudi v Avstriji, opozarjajo, da Avstrija ne želi zaščititi njihovih delavcev, kot zatrjuje, temveč potisniti slovenska podjetja na stranski tir.

M. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...