Revija Reporter je pod Odlazkovim lastništvom popolnoma izgubila kompas, zdaj si namreč skušajo žepe napolniti z romanjem po krajih komunističnih zločinov, za kar bodo zaračunali kar 169 evrov. Med drugim si bodo od zunaj ogledali Hudo Jamo, eno najhujših množičnih grobišč na svetu, kjer so že našli posmrtne ostanke 1.400 žrtev, v rovu pa bi se lahko nahajalo še od 2.500 do 3.000 žrtev. Lastništvo Reporterja je Odlazek sicer skušal skriti kar prek sinove partnerice, ki je prišla iz Srbije, za tem tajkunom pa je že cela vrsta nekoč priljubljenih revij, ki jih je uničil, in tudi podjetij.
Odkar je Martin Odlazek lastnik revije Reporter, je njena kakovost naglo padla, kar so bralci že opazili. A zadeva dobiva nove razsežnosti, revija postaja naravnost izprijena. Kot kaže, si želijo polniti žepe na račun žrtev komunističnih režimov, v sodelovanju s turistično agencijo Aritours namreč organizirajo romanje po poteh komunističnih zločinov, ki bo potekalo 21. in 22. septembra, vodil pa ga bo zgodovinar Ivo Žajdela. Romanje v primeru udeležbe 45 ljudi stane kar 169 evrov na osebo, v ceno pa so vključeni avtobusni prevoz po programu, polpenzion v hotelu Šport s štirimi zvezdicami na Otočcu, dve kosili, cestnine, parkirnine, vstopnina za grad Rajhenberg, Kočevski Rog, vodenje po Kočevskem Rogu, organizacija in izvedba potovanja, strokovno vodstvo, nezgodno zavarovanje in DDV.
Romali bodo k Hudi Jami, enemu najhujših množičnih grobišč v svetovnem merilu
Kot izhaja iz programa izleta, bodo med drugim obiskali tudi Hudo Jamo, ki je eno izmed najhujših množičnih grobišč v svetovnem merilu, doslej pa so tam odkrili posmrtne ostanke prek 1.400 žrtev komunizma. V rov sv. Barbare so bile skrite predvsem žrtve, ki so jih pripeljali iz taborišča v Teharju, ter Hrvati z železniške postaje v Laškem, ki je od lokacije rova oddaljena približno dva kilometra. Glede na pričevanje sokrivca pokola, ki je umrl pred več leti, je v nekaj nočeh k rovu pripeljal 23 tovornjakov, napolnjenih z zaporniki, ki so jih umorili. Pošastnost tega je šokirala tudi forenzične znanstvenike, ki naj bi bili vajeni vsega. Od začetka prejšnjega stoletja se je v rudniku izkopaval premog, v srce hriba pa se je vstopalo skozi 320 metrov dolg rov, nato se je tunel razcepil. Leva stran je bila od leta 1945 zazidana, iz desne pa se je premog izkopaval vse do leta 1992. Eden prvih preiskovalcev na prizorišču Mehmedalija Alić v svoji knjigi o strahotah komunističnih zločinov o tem pripoveduje: “Naletel sem na dolge pletene lase, podobne takšnim, kot so jih imele moja mati in sestra ter ostala dekleta, ki sem jih srečeval v otroštvu. S svojo roko sem jih snemal z ženskih lobanj. Strokovnjaki so se pričeli čuditi nad najdenimi kitami las, saj so bile za njihovo statistiko pomembne samo količine človeških kosti.”
Komunisti pred prvo dvorano trupel postavili prek 100 metrov ovir, celo iz armiranega betona
Alić je v levi tunel, ki je visok ter širok 2 metra in pol, prvič prišel 31. januarja 2008, ko je z ekipo izkušenih rudarjev naletel na 30 centimetrov debelo pregrado iz opek in betona. Ko so predrli to pregrado, so naleteli še na 70 metrov jalovine, in nato na samo 30 metrih še na serijo desetih pregrad iz opeke, ilovice, apna in celo armiranega betona. Med pregradami so našli tudi okostje človeka, ki je skušal iz podzemnega pekla pobegniti med postavljanjem pregrad. Alić pripoveduje, da je umrl pri stropu, verjetno zaradi dehidracije. Še ena žrtev se je nahajala tik pod njim, šlo pa je za mladega človeka. Naravnost šokantno pa je bilo odkritje prve dvorane, samo tam so bili posmrtni ostanki prek 400 žrtev, ki so bili zloženi drug preko drugega in jih je bilo nemogoče prešteti. V drugi jami so bila trupla mumificirana, verjetno zaradi apna, ki je preprečilo dovod kisika in upočasnilo proces razpadanja posmrtnih ostankov žrtev. Ocenjuje se, da bi bilo lahko v rovu še dodatnih 2.500 do 3.000 žrtev.
Takšno romanje je najmanj neokusno
Poleg Hude Jame, ki si jo bodo izletniki ogledali le od zunaj, si bodo ogledali še spominski park Teharje, grad Rajhenburg, kjer je po vojni imela Udba zapor za ženske, ustavili pa se bodo še v Zaplazu, Grahovem, Kočevskem rogu in v Rovtah. Ustavili se bodo tudi v Logatcu, kjer si bodo ogledali Korenčanovo klavnico. Napoved izleta je naletela na oster odziv tudi pri Reporterjevih bralcih, eden je na primer zapisal, da si “samo bolan um lahko izmisli mrtvaški turizem”. Nad komercializacijo grozot komunizma je bil zgrožen še en bralec, ki je zapisal, da se v kapitalizmu lahko unovči prav vse. “Že tri desetletja smo v formalni demokraciji, svobodi. To pomeni tudi, da lahko govorimo, pišemo in potujemo, kamor želimo,” so uvodoma zapisali pri Reporterju. Lahko le ugibamo, če so to zapisali s kančkom sarkazma, a tudi v svobodni družbi se s takšnimi neokusnostmi ne pride daleč in po vsej verjetnosti bo revija pod Odlazkovim lastništvom precej kmalu doživela svoj propad.
Lastništvo Reporterja je Odlazek skušal skriti kar prek sinove spremljevalke?!
Navajali smo že, da je Tara Milikić, ki naj bi prihajala iz Srbije, tesno povezana z eno od tajkunskih družin v državi, to je z družino Odlazek. Milikićeva je po poročanju spletnega portala Požareport namreč spremljevalka Nejca, sina Martina Odlazka. Slednji je bil sicer zaradi špekulacij, povezanih s prodajo delnic Gorenjskega tiska, pravnomočno obsojen na zaporno kazen, ki pa jo je preživljal v hišnem zaporu in ob tem redno odplačeval bančna posojila svojega tiskarskega, papirnopredelovalnega in medijskega imperija, kakor so to lani poročali v drugem slovenskem dnevniku, hkrati pa se je uradno tudi umaknil iz lastništva, kar seveda ne pomeni, da z imperijem ne upravlja še naprej. Za to ima vendar verigo podjetij, brata Marka, sina Nejca in zdaj še njegovo spremljevalko Taro ter še koga, so že pred časom zapisali pri reviji Demokracija. Ob vsem tem sploh ni presenetljivo, da Reporter opravlja propagando za vlado Marjana Šarca.
Za Odlazkom cela vrsta nekoč priljubljenih revij, ki jih je uničil
Pred nekaj meseci smo poročali o celi vrsti revij, ki so bile nekoč priljubljene, a so kmalu po tem, ko se je vmešal tajkun Odlazek, propadle. Finančni rezultati družbe Salomon, d.o.o., in podatki o prodaji edicij Dela so na primer pokazali, da je Odlazek finančno izčrpaval Jano, Lady in preostale dobičkonosne znamke, ki so zanj predstavljale nekakšen bankomat, podobno kot zdaj Reporter. Na ta račun je sam bogatel in si pomagal pri financiranju projektov znotraj družbe Krater Media, ki se nahaja na robu finančnega zloma. Veliko pove podatek, ki ga Požareport navaja na svoji strani, in sicer, da je Odlazek stroške revije Lady leta 2014 povečal za kar 490.000 evrov, in to kljub temu, da ob tem nikakor ni investiral v večjo kakovost revije, ni zaposlil dodatnega novinarja, prav tako pa tudi obstoječim novinarjem ni poviševal plač – po pripovedovanju zaposlenih pa je novinarje držal na novinarskih minimalcih. Odlazek nedvomno skrbi za to, da njegov medijski vpliv ne prične pojemati, saj mora skrbeti za promocijo izbrancev globoke države. V luči tega je potrebno gledati tudi na promocijo predsednika vlade, za katerega Odlazkovi mediji lepo skrbijo, da se mu slučajno ne bi skrivil kakšen las na glavi. Klečeplazna uredniška politika je bila pri poslušnih še vedno dobro nagrajena – država namreč Odlazkovim medijem namenja kar zajeten finančni kolač medijskega denarja. Kar se dogaja z državo, ki razpada na vseh koncih, pa požrešnega tajkuna ne zanima dosti – glavno, da se pozna učinek v njegovem žepu. V stečaju so končala podjetja SET, Papir servis in Korotan iz Odlazkove poslovne hobotnice.
Rok Krajnc