Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v pogovoru za oddajo na Nova24TV, v kateri je bilo govora o aktualnih temah plenarnega zasedanja v Strasbourgu in dvodnevnem vrhu EU- Zahodni Balkan v Sloveniji na Brdu pri Kranju. Uvodno je dr. Zver spregovoril o poročilu o izvajanju skrbniških skladov EU in instrumenta za begunce v Turčiji kot stalni poročevalec Evropskega Parlamenta za to področje. Ti skladi imajo izjemno pomembno vlogo v okviru t.i. zunanjega delovanja Unije.
“V teh skladih je bilo zbranih več milijard evrov (ne le javnih in ne le iz evropskega proračuna), ki so bili uporabljeni za odpravo temeljnih vzrokov migracij v Afriki in za pomoč sirskim beguncem v Jordaniji, Libanonu, Iraku in Turčiji. Celo razvojna pomoč Kolumbiji je bila dana iz tega naslova. Skratka, pomembno je, da smo s temi programi pomagali predvsem najbolj ranljivim skupinam,” je dejal poslanec Milan Zver in dodal, da je bilo otrokom in mladim beguncem v mnogih državah zagotovljeno osnovno zdravstveno varstvo in varno šolanje in poklicno usposabljanje.
“Krizna področja, ki jih pokrivajo sedanji skrbniški skladi EU, bodo v prihodnosti financirana iz novih zunanjih instrumentov s skupnim proračunom v višini skoraj 80 milijard evrov. Žal so potrebe in izzivi, ki so bili razlog za ustanovitev teh skrbniških skladov EU, še vedno prisotni,” je še dejal Zverin dodal, da se mu zdi pomembno, da je prihodnje delovanje EU na tem področju še bolj vidno, pregledno in učinkovito, “zlasti pri hitrem reševanju kriz in pri odpravljanju temeljnih vzrokov migracij.”
Na dnevnem redu plenarnega zasedanja so bile tudi druge aktualne teme s področja zunanjih odnosov EU – položaju v Belorusiji in o prihodnjih odnosih med EU in ZDA. Pri tem je evropski poslanec poudaril, da je Evropski parlament sprejel pomembno resolucijo o evroatlantskih odnosih, v kateri je podčrtal naravno zavezništvo med EU in ZDA. “Znano je, da so se odnosi v zadnjih letih močno poslabšali. Pred leti je najprej padel prostotrgovinski sporazum, znameniti TTIP, kar je posledično povzročilo precej trgovinskih trenj; poleg tega so se ZDA odločile za druge prioritete v zunanji politiki, na primer, preusmeritev na azijsko-pacifiško smer, ki jo je začrtal že predsednik Obama, tako da je izguba najtesnejšega zaveznika pustila Evropo precej ranljivo,” je izpostavil Zver. Dodal je še, da je bilo iz razprav na plenarki čutiti veliko pričakovanje po revitalizaciji tesnih odnosov, “a predsednik Biden oziroma ameriška administracija še nista pokazala nikakršne pripravljenosti za kaj takega.”
O Belorusiji je po besedah Zvera prav tako potekala zanimiva razprava. “Ogromna večina govornikov je obsodila beloruskega predsednika Lukašenka in njegov režim, ki terorizira domačo in evropsko javnost. “Pripravlja se tudi ostra resolucija, ki bo zagotovo sprejeta z veliko večino,” je prepričan evropski poslanec.
V teh dneh je potekal tudi eden izmed najbolj prestižnih dogodkov v času slovenskega predsedovanja Svetu EU – vrh EU in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju. Vemo, da bo pot do vstopa balkanskih držav v Unijo še zelo težka in zelo zapletena. Države Zahodnega Balkana v tem procesu čaka še veliko dela, saj morajo pred vstopom med drugim izpolniti evropske standarde na področju demokracije, pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter tako svojim državljanom zagotoviti ustrezno perspektivo, ki jih bo med drugim odvrnila od množičnega odseljevanja. Evropski poslanec je ob tem izpostavil, da je bilo “neformalno srečanje Sveta EU zelo visoko na agendi predsedovanja Slovenije pa ne le nje, tudi drugih evropskih inštitucij in vlad držav članic.”
Janša uspel odpreti vprašanje Zahodnega Balkana
“Na neformalnem vrhu so temeljito, v miru in tajnosti, prevetrili nekatera pereča vprašanja. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je celo zaprosil voditelje, da pustijo telefone zunaj. To marsikaj pove. Teme so bile vloga EU v svetu, vprašanje energije, migracije, po pisanju tujih medijev je to temo sprožila Merkel; govorilo se je o skupni evropski obrambi, pri kateri voditelji še niso enotni itn,” je dejal Zver. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je uspel odpreti vprašanje Zahodnega Balkana. “To je bilo skoraj nujno, da se na tem področju kaj premakne. Že zdaj je znano, da se tega vprašanja med francoskim predsedovanjem ne bo odpiralo. Znano je, da Francija, pa tudi Danska, Nizozemska in Belgija širitvi nasprotujejo. In to je velik problem za vse,” je prepričan Zver.
“Tudi Vrh EU-Zahodni Balkan, se pravi srečanje voditeljev balkanskih držav z voditelji EU, je velik dogodek za vse, predvsem pa za voditelje in državljane Albanije, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova, Srbije in Bosne in Hercegovine. Šele v prihodnje bo jasno, ali so bili storjeni konkretni koraki v pravo smer ali ne,” je povedal evropski poslanec. Prav tako je poudaril, da je predsednik Evropskega sveta Michel dejal, da bi radi naredili napredek pri širitvi, čeprav je veliko vprašanj še odprtih, npr. glede organiziranega kriminala in korupcije ter vladavine prava.
Slovenija dobro vidna na političnem zemljevidu Evrope
“EU je pripravljena v regijo vlagati veliko denarja in je pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti. Bolj kot Svet je širitvi naklonjena Evropska komisija. Predsednica Ursula von den Leyen je dejala, da gre proces naprej in da ljudje ne smejo izgubiti upanja,” je dejal poslanec in opozoril, da je EU npr. namenila kar 9 milijard evrov za naložbe v regiji, s 3 milijardami pomagala v času koronavirusa.
“Janez Janša, predsednik Sveta EU, je dodal, da je bil vrh praktično po dolgem času v polni zasedbi v živo. Dejal, da gre za prelomni dogodek, pri čemer ga je primerjal s tistim iz Soluna 2003, ko je bilo zagarantirano članstvo tem državam v EU, in da je prevladalo spoznanje, da je edino trajna rešitev za mir in stabilnost širitev EU na vse te države. Bila je sprejeta deklaracija, ki intenzivira pridružitvene procese. Časovnice sicer niso sprejeli, je pa postalo jasno, da bodo v tem desetletju narejeni ključni koraki. Nekaj luči v tunelu tudi za zahodni Balkan,” je poudaril evropski poslanec in dodal, da se je na Brdu ponovno pokazalo, “da je Slovenija dobro vidna na političnem zemljevidu Evrope.”
Sara Kovač