“Bistveno je, da ohranjamo zgodovinski spomin, da se soočimo s preteklostjo in zagotovimo, da se ta ne bo ponovila. Le z enotnostjo in spoštovanjem drug do drugega, naše zgodovine in pogledov na prihodnost lahko še naprej ohranjamo demokracijo, pravno državo, mir in svobodo,” ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poudarjajo pri Evropski komisiji. Medtem pa mi v Sloveniji s častmi pokopavamo bivše visoke partijce komunistične diktature, na novo v park postavljamo kipe Titu in drugim diktatorjem in v Velenju celo odpremo skate park, kjer se bohoti rdeča zvezda.
Navkljub številnim žrtvam krvave revolucije in dejstvu, da smo država članica Evropske unije, smo v Sloveniji še naprej priča poveličevanju simbolov prejšnjega totalitarnega režima. Tako nam niso tuje prireditve in proslave s simbolom rdeče zvezde, simbolom krvave revolucije, povojnih množičnih umorov, agresorske Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nenazadnje ideologije, ki je na globalni ravni že povzročila smrt prek 100 milijonov nedolžnih, številka pa še narašča. Še posebej veliko število rdečih zvezd je mogoče opaziti v nekdanjem Titovem Velenju, kjer se nahaja največji spomenik Tita v Sloveniji, rdeča zvezda pa je tudi del logotipov kavarn in restavracij. V letošnjem letu pa so v mestu, kot že rečeno, postali še “bogatejši” za skate park s “krvavo” rdečo zvezdo.
Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je Evropski parlament leta 2009 obsodil vse tri totalitarne režime, torej tudi komunizem, in razglasil vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, Sloveniji še do danes ni uspelo ratificirati. Aktualni oblastniki pa so šli celo tako daleč, da so brez kakršne koli slabe vesti ukinili dan spomina na žrtve komunističnega režima, čigar namen je bil ozaveščati, da se ta del zgodovine ne bi nikoli ponovil. Iz tega razloga tudi najverjetneje ne čudi, da se z vojaškimi častmi pokoplje tiste, ki so bili (so)nosilci preteklega režima in (so)krivi za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Lani se je namreč na ta način pokopalo nekdanjega direktorja Službe državne varnosti Janeza Zemljariča, sedaj pa se nam obeta še en takšen pogreb – pogreb nekdanjega politika komunističnega režima zadnjega predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Dušana Šinigoja, ki se mu očita, da ni nič ukrepal v zvezi z razorožitvijo.
Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova, komisar za pravosodje Didier Reynders in komisarka za enakost Helena Dalli so v skupni izjavi po navedbah STA izpostavili, da “nihče več ne bi smel trpeti v totalitarnem režimu”. “Demokracija je dobrina, ki je ne smemo jemati za samoumevno, nenehno jo je treba negovati,” so bili jasni in dodali, da je izjemnega pomena ohranjanje zgodovinskega spomina, da se soočimo s preteklostjo in s tem zagotovimo, da se ta ne bo več ponovila. “Le z enotnostjo in spoštovanjem drug do drugega, naše zgodovine in pogledov na prihodnost lahko še naprej ohranjamo demokracijo, pravno državo, mir in svobodo,” so jasni.
Imamo odgovornost, da izobražujemo mlajše generacije o grozotah preteklosti
“Totalitarni režimi 20. stoletja – nacizem, fašizem in komunizem – so za seboj pustili globoke brazgotine in neizbrisne sledi. Milijoni žrtev so bili preganjani, zapirani, mučeni in ubiti zaradi svojih prepričanj, vere, narodnosti ali politične pripadnosti. Njihove zgodbe so opomin, da se moramo neprestano boriti za vrednote svobode, demokracije, človekovih pravic in pravne države,” poudarja evropski poslanec dr. Milan Zver, ki pravi, da se ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov s spoštovanjem in globoko hvaležnostjo poklanjamo vsem, ki so trpeli in izgubili svoja življenja pod tiranijo totalitarnih sistemov. “Ta dan nas opominja na temne strani naše zgodovine in na neizmerno trpljenje, ki ga je doživelo na milijone nedolžnih ljudi,” je jasen.
Zver pravi, da nas “evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov opominja na našo odgovornost, da ohranjamo zgodovinski spomin živ, da izobražujemo mlajše generacije o grozotah preteklosti in da se borimo proti vsem oblikam nestrpnosti, sovraštva in nasilja.” “Samo s spominjanjem in razumevanjem zgodovine lahko preprečimo, da bi se takšne tragedije ponovile. Naša dolžnost je, da se borimo proti vsem oblikam sodobnih totalitarizmov in skrbimo za zaščito človekovih pravic in svoboščin,” izpostavlja Zver in dodaja, da naj nas “današnji dan opominja, da moramo biti vedno pozorni na nevarnosti, ki grozijo našim svoboščinam, in da se moramo odločno boriti proti vsem totalitarizmom”.
V popoldanskih urah bo delegacija Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana “položila cvetje pred spominskimi obeležji v Ljubljani – ob spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom, pred zaporniškimi celicami na Beethovnovi in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu”. V stolnici sv. Nikolaja se bo nato odvila tudi maša, ki jo bo daroval Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof. Na akademiji, ki bo sledila zatem, bo kot slavnostni govornik nastopil nekdanji predsednik republike Borut Pahor. V nekdanjem taborišču Kidričevo na Štajerskem bo odkrita spominska plošča, posvečena žrtvam medvojnega in povojnega nasilja.
Ž. N.