Sončne elektrarne so postale ključni del politike trajnostne energije v Sloveniji, ki jo forsira vlada Roberta Goloba, pri tem pa se pojavljajo vprašanja, zakaj sončne elektrarne same po sebi niso dovolj za energetsko prihodnost v Sloveniji. Načrtovana nadaljnja hitra širitev uporabe sončnih elektrarn po presoji stranke SDS odpira tudi vprašanje stabilnosti elektroenergetskega sistema, posebej ob nenadzorovani proizvodnji ob poletnih vrhuncih.
Eden od izzivov, zakaj sončne elektrarne pri nas ne morejo biti rešitev, je zagotovo tudi geografska in meteorološka omejitev, kar dokazuje spodnja mapa. Slovenija se namreč ponaša z značilnim sredozemskim in celinskim podnebjem, kar pomeni, da sončne elektrarne ne bodo proizvajale enakomerne količine energije skozi vse leto. Poletni meseci morda nudijo optimalne pogoje za sončno energijo, vendar dolgi zimski dnevi z manj sončne svetlobe omejujejo učinkovitost in zanesljivost teh sistemov.
Na voljo je le omejen čas v letu, ko lahko sončne elektrarne dosežejo svoj polni potencial, kar pomeni, da je treba računati na zanesljive vire energije za premostitev obdobij nizke proizvodnje. Tako torej vetrnice in sončne elektrarne niso ustrezna rešitev, saj bi potrebovali takšne vire energije, ki bi delovali 24 ur.
Vlada Roberta Goloba pa vseeno kljub številnim opozorilom še vedno “trmari” pri tem, da se pod krinko zelenega dogovora dogaja zelo močna t. i. zelena ideologija, kjer bodo zelo velike posledice utrpela zlasti gospodarstvo in prebivalstvo. To dokazuje tudi zadnji osnutek posodobljenega NEPN – nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Poslanska skupina SDS zato zahteva nujno sejo odbora za infrastrukturo na to temo, saj menijo, da je dokument izdelan za potrebe nadaljevanja zelenega prehoda s poudarkom na sončni energiji, kar naj bi odpiralo vprašanje stabilnosti elektroenergetskega sistema.
“Pri nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu se namreč ni možno izogniti občutku, da je bil dokument izdelan za potrebe nadaljevanja že zastavljenega zelenega prehoda s poudarkom na solarizaciji Slovenije, kjer se zasledujejo interesi nekaterih posameznikov,” so zapisali v največji opozicijski poslanski skupini.
In katerih posameznikov, bi se lahko vprašali. Robertu Golobu, seveda. Spomnimo, da je razkritje, da je predsednik vlade, ki je v preteklosti vodil GEN-I, konec lanskega leta postal lastnik podjetja Star Solar, ki večino denarja prejema od državne družbe Borzen, dvignilo veliko prahu. “Torej posluje predsednik vlade sam s sabo in to bi morala KPK prepoznati vsaj kot korupcijsko tveganje. Da pa je bil doslej dejansko skriti lastnik podjetja in je bila njegova žena le slamnati lastnik podjetja, ki je veselo poslovalo z državo, pa je verjetno tudi zrelo za preiskavo s strani ustreznih organov,” je bil kritičen ekonomist Štefan Šumah. Več si lahko preberete – tukaj. Tako bo KPK pod drobnogled vzel podjetje Star Solar v lasti premierja Goloba.
A. G.