Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj v primeru Igor Bavčar s šestimi glasovi za in enim proti razsodilo proti Sloveniji, da mu je bila v sojenju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domnevne nedolžnosti. Slovenija mu mora plačati 10.000 evrov za škodo in 6000 evrov za stroške. Kot ad hoc sodnica je pri odločanju sodelovala tudi naša znana pravnica Vasilka Sancin, ki je edina glasovala proti Bavčarju. “Kako je Vasilka Sancin glasovala na ESČP, je pač posledica tega, da je otrok nikoli lustriranega komunističnega (pravo)sodnega sistema,” je komentiral Jože Biščak.
Da je bilo kršeno načelo presumpcije nedolžnosti je na ESČP glasovalo šest sodnikov, eden pa proti, to je bila Vasilka Sancin iz Slovenije. Sodnica je tako spet prikazala refleks slovenskih pravnikov, ki izhaja še iz prejšnjega sistema, da je pravo tukaj zato, da državo brani pred državljanom in ne obratno. Spomnimo, da je primer Igor Bavčar obravnavalo tudi ustavno sodišče, a ga je tudi to – tako kot pred njim višje in vrhovno sodišče – ocenilo, da javna grožnja sodnikom s strani pravosodnega ministra ni vplivala na videz nepristranskosti sojenja
ESČP pa je ugotovilo, da je tedanji minister Goran Klemenčič kršil domnevo nedolžnosti, ko je dejal, da bodo v primeru zastaranja primera padale glave v pravosodju. Izjavo je podal 27. septembra 2016 na enem od dominantnih medijev. V pritožbi je bila navedena tudi izjava nekdanjega premiera Mira Cerarja, ki je javno dejal, da zakonsko zaostrovanje pogojev za odlog zaporne kazni “preprečuje, da bi igrali košarko nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen”. Sodišče je v razsodbi zapisalo, da bi “visoki uradniki, zlasti pravosodni minister, morali razumeti, da so dolžni spoštovati načelo domneve nedolžnosti”. Tudi Cerarjevo izjavo je sodišče označilo kot potrditev Bavčarjeve krivde v času, ko pravnomočne sodbe še ni bilo.
Glasovala je politično in ne strokovno
V sodniškem sestavu je bila namesto slovenskega sodnika v sestavi ESČP-ja Marka Bošnjaka ad hoc sodnica Vasilka Sancin, ki jo je imenovala vlada po izločitvi Bošnjaka – ta je namreč pred odhodom v Strasbourg, ko je delal v odvetniški pisarni Čeferin, zastopal Bavčarja. Sancinova je tipičen primer slovenskih pravnikov in “prototip bodoče ustavne sodnice”. “Glasovanje Vasilke Sancin na Evropskem sodišču za človekove pravice v primeru Bavčar je sramota. Glasovala je politično, ne strokovno. To je sramota za slovensko pravno stroko, hkrati pa tudi ogledalo slovenske sodne prakse,” je dejal Miro Petek. Medtem pa Edvard Kadič meni, da je pokazala “zanimivo lokalno razumevanje prava proti razumevanju prava in njegovih načel v Evropi.”
Kdo je Vasilka Sancin?
Sancinova je slovenska strokovnjakinja za mednarodno pravo in zelo tesna prijateljica nekdanjega predsednika RS Danila Türka. Spomnimo se arbitražne prisluškovalne afere, ko je za imenovanje arbitra Jerneja Sekolca poskrbel nekdanji Türk, ki je s Sekolcem vzpostavil stik v OZN, oba tudi povezujejo s sodelovanjem z nekdanjo Udbo. Türk pa je ob tem še poskrbel za svojo ljubimko Vasilko Sancin, ki je mastno zaslužila na račun arbitraže.
Leta 2022 se je potegovala tudi za izvolitev v odbor Združenih narodov za človekove pravice, a ji ni uspelo. Premagal jo je celo kandidat Azerbajžana, a je za neizvolitev okrivila kar vlado Janeza Janše, ki naj bi blokirala njeno nominacijo. Vendar je glede na dejstvo, da je bila pozna nominacija vseeno sprejeta, razlog za njeno neizvolitev nekje drugje. Glede na slovenske standarde – po raziskavah so slovenski sodniki drugi najhujši kršitelji človekovih pravic v Evropi (več tukaj) – je idealna kandidatka za ustavno sodnico.
Sara Kovač