V luči poročil, da je Moskva ojačala in širi svoja infrastrukturna dela v svojih vojaških bazah blizu meje z zavezništvom Nata, Finska pričakuje, da bo Rusija ob koncu vojne z Ukrajino le še dodatno okrepila svoje vojaške sile ob skupni meji.
Generalmajor Sami Nurmi, vodja strateškega načrtovanja finskih obrambnih sil, poudarja, da njihova vojska zelo pozorno spremlja ruske manevre in da je njihova naloga kot članice zavezništva Nato, da se pripravi na najhujše.
Sredi tedna je finska mejna služba sporočila, da so postavili že prvih 35 kilometrov od načrtovane 200 kilometrov dolge ograje na vzhodni meji z Rusijo, ki je sicer zaprta več kot eno leto, odkar so Helsinki obtožili Moskvo, da v hibridni operaciji usmerja prosilce za azil na Finsko. Ograja, katere gradnja bo po predvidevanjih potekala do štiri leta, vključuje kamere in senzorje za razlikovanje med ljudmi in živalmi, ki prečkajo mejo.
Če bo sklenjen mir z Ukrajino, bodo Finci na meje dobili na stotisoče ruskih vojakov
Širitev in krepitev ruske vojaške infrastrukture v bližini finske meje, vključno s postavitvijo šotorov, vojaških vozil, prenovo hangarja za bojna letala in gradbenimi deli v helikopterski bazi, ki prej ni bila v uporabi, so razkrili satelitski posnetki, objavljeni v The New York Timesu. Uradniki držav Nata, ki predstavljajo najbolj vzhodno krilo zavezništva, sicer že dlje časa ugibajo, da bi lahko v primeru sklenitve sporazuma z Ukrajino več sto tisoč ruskih vojakov, ki je bilo napotenih na boj z Ukrajino, končalo blizu teritorija Nata.
V zvezi z gradnjo infrastrukture je Nurmi po poročanju Guardiana povedal, da ta poteka v fazah. Pravi, da ne gre za velike gradnje, a da je mogoče ponekod opaziti, da gre za gradnjo povsem nove infrastrukture in priprave v smislu, da se dovaža novo opremo. Na tem mestu je po njegovih besedah treba oceniti, ali se pripravljajo na pošiljanje večjega števila vojakov v Ukrajino ali pa na krepitev sil blizu njihove meje, a kot sumi, počnejo oboje.
Ko je bil ameriški predsednik Donald Trump povprašan v zvezi s spreminjajočimi se dejavnostmi s strani Moskve, je novinarjem zatrdil, da ga to sploh ne skrbi, ravno tako ne za varnost Norveške in Finske. Nurmi se strinja s Trumpom, da to ne predstavlja neposredne vojaške grožnje Finski ali Natu. Spomnil je, da ko so po napadu Rusije na Ukrajino zaprosili v članstvu v Natu in bili vanj sprejeti, je Rusija že najavila, da bo spremenila svojo vojaško držo ob meji.
Tečaji usposabljanja na izredne razmere še vedno aktualni
Čeprav so Finci navajeni na grožnjo svoje vzhodne sosede, se državljani še vedno prijavljajo na tečaje usposabljanja za pripravo na izredne razmere. Finsko nacionalno združenje za pripravljenost žensk na izredne razmere (znano kot Nasta) opaža, da zanimanje za njihove tečaje usposabljanja še naprej ostaja veliko. Suvi Aksela, ki pri Nasti vodi področji komunikacije in organizacije, pravi, da rusko kopičenje sil v bližini meje ne predstavlja glavne teme pogovorov v Helsinkih, saj so navajeni poslušati grožnje s strani Rusije, prav tako pa so pričakovali, da bodo okrepili svojo prisotnost na meji v luči njihovega vstopa v Nato.
Medtem nekaj več kot 100 kilometrov zahodno od ruske meje na največjem evropskem vadišču Rovajärvi poteka vojaška vaja Severni udar 125, na kateri sodeluje 6 tisoč vojakov iz Finske, Švedske in Velike Britanije, poroča Jutranji List. Vojaki treh držav članic Nata vadijo uporabo svojega topništva in brezpilotnih letal.
Finska je pred petimi leti za vojsko namenjala manj kot 1,5 odstotka BDP, prejšnji mesec pa je vlada v Helsinkih napovedala, da bo država v prihodnjih štirih letih za obrambo namenila vsaj 3 odstotke. “S to odločitvijo se odzivamo na trenutno varnostno situacijo v Evropi in vojaško grožnjo, ki jo predstavlja Rusija,” je v izjavi dejal finski obrambni minister Antti Häkkänen.
Ž. N.