Napovedi nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev na Hrvaškem kažejo na zmago levosredinske Narodne koalicije pod vodstvom SDP, a se zaradi okrnjenih možnosti pri oblikovanju koalicije pričakuje, da bo vlado znova vodila naveza HDZ in Most neodvisnih list.
Zadnje parlamentarne volitve na Hrvaškem se zdijo prelomne, ker je od njih odvisna nadaljna politična kariera predsednika SDP Zorana Milanovića. Zanj se sicer pričakuje, da bo znova prevzel krmilo prihodnje vlade. V primeru, da mu to ne ne uspe lahko konča na političnem pokopališču, četudi se napoveduje, da naj bi Narodna koalicija, katere kandidat za premierja je Milanović, lahko dobila največje število mandatov. Razlog se skriva v pomanjkanju političnih zaveznikov. S slednjimi se lahko pohvali predsednik HDZ Andrej Plenković, četudi naj bi njegova politična opcija dobila manjše število poslanskih mest.
Na obzorju velika koalicija SDP in HDZ
Obeta pa se tudi možnost sestave velike koalicije dveh največjih parlamentarnih strank na Hrvaškem – SDP in HDZ. Čeprav se zdi sodelovanje HDZ in Mosta pri sestavi bodoče koalicije skorajda samoumevno, pa napovedi kažejo, da skupaj ne bosta dobila 76 poslanskih mest, ki bi prinesla parlamentarno večino, za kar bi verjetno potrebovali tudi podporo nekaterih manjših strank. A bolj verjetna se zdi velika koalicija dveh največjih parlamentarnih strank. Pri sestavi nove vlade se omenja tudi možnost sodelovanja populistične koalicije Živi zid, a mnogi člani slednjega to možnost zavračajo.
Plenković kot verjetni premier
Največje premierske možnosti se obetajo prav Plenkoviću, saj se kaže kot pameten, umirjen in izobražen človek z velikimi diplomatskimi sposobnostmi in je pravo nasprotje Milanovića, ki je nedavno presenetil s svojimi populističnimi izjavami na račun Srbije in BiH-a. Lahko pa se zgodi, da bo zaradi Plenkovićevih svetovno nazorskih pogledov hrvaška politika postala bistveno bolj liberalna.
Svojevrsten politični paradoks
Z novim vodjo HDZ se dogaja svojevrsten preobrat na hrvaškem političnem parketu, saj se že omenjena stranka vsaj navidezno oddaljuje od svojih konzervativnih stališč in v zadnjem času doživlja zasuk v smer večje politične všečnosti zahodnoevropski politiki, v nasprotju z njo pa levičarska stranka SDP daje vse večji vtis populistične stranke. K takšni njeni podobi je močno doprinesel prav Milanović s svojo ostro javno retoriko na račun nekaterih sosednjih držav, verjetno z namenom pridobitve volivcev desnega političnega pola, ki pri slovenski južni sosedi prevladujejo.
Domen Mezeg