Na obzorju je renesansa evropske desnice

Datum:

Desnica bi utegnila biti največji zmagovalec na prihajajočih evropskih volitvah doslej, kaže raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR), kar bi pomenilo pozitivne spremembe pri spopadanju s škodljivo zeleno agendo in migracijami. 

Skupina politologov je za mislišče ECFR izdelala statistični model, ki napoveduje delež glasov, ki jih bo posamezna nacionalna stranka dobila na junijskih volitvah, torej koliko sedežev bo posamezna stranka osvojila v Evropskem parlamentu.

Ankete v vseh 27 državah članicah EU skupaj z modeliranjem rezultatov nacionalnih strank na zadnjih volitvah v Evropski parlament kažejo, da bi lahko desne stranke dobile največ glasov v naslednjih devetih državah: v Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, na Češkem, Madžarskem, Nizozemskem, Poljskem in Slovaškem, poroča Jutarnji list.

Evropski parlament naj bi se močno zasukal v desno
Drugo ali tretje mesto pa se desnici obeta v naslednjih devetih državah: v Bolgariji, Estoniji, Nemčiji, Latviji, Romuniji, Španiji, na Finskem, Portugalskem in Švedskem. Vse kaže na to, da se bo Evropski parlament močno zasukal v desno. Dve najpomembnejši politični skupini v parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP) in Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S & D), pa bosta verjetno v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta izgubili še več sedežev. To kaže na izgubljanje podpore etabliranih strank in pridobivanje podpore tistih, ki so bile doslej potisnjene na obrobje, kar bi utegnilo prinesti večjo razdrobljenost strankarskega sistema po posameznih nacionalnih državah in tudi v EU.

Kljub temu naj bi EPP še naprej ostala največja skupina v Evropskem parlamentu in ohranila poglavitno moč pri določanju dnevnega reda, vključno z volitvami prihodnjega predsednika Evropske komisije. Nekaj ​​sedežev bi izgubili tudi sredinski skupini Renew Europe (RE) in Zeleno-evropska svobodna zveza (G/EFA), Levica pa naj bi svojo zastopanost povečala z 38 na 44 poslancev. Konservativna Identiteta in demokracija (ID) bi lahko dobila dodatnih 40 sedežev in z 98 poslanci v Evropskem parlamentu postala tretja največja skupina. Odločilna bi lahko bila vloga madžarske stranke Fidesz, če bi se odločila pridružiti skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), namesto da ostaja med neodvisnimi poslanci v EP.

Upanje za pozitivne spremembe na področjih migracij in zelene agende
V tem primeru bi lahko ECR prehitela Renew in ID ter postala tretja največja politična skupina. Tako bi imela ECR in ID skupaj prvič skoraj 25 odstotkov predstavnikov v Evropskem parlamentu, torej več kot EPP ali S & D skupaj. Obstaja tudi možnost oblikovanja koalicije EPP, ECR in ID, ki bi imela v novem sklicu DZ 49 odstotkov predstavnikov. V Avstriji naj bi desna Svobodnjaška stranka (FPÖ) podvojila skupno število evropskih poslancev na šest, medtem ko naj bi Alternativa za Nemčijo (AfD) skoraj podvojila število predstavnikov v Evropskem parlamentu na 19 poslancev.

Italijanska stranka Bratje Italije Georgie Meloni naj bi povečala število evropskih poslancev na 27, francoska stranka Nacionalno združevanje Marine Le Pen pa je na dobri poti, da osvoji rekordnih 25 sedežev. Tudi hrvaški HDZ se nasmiha sreča, saj naj bi namesto štirih dobila šest sedežev, največ pa bi izgubila SPD, ki bi z zdajšnjih štirih utegnila pristati na dveh poslanskih mestih. Največje spremembe zaradi morebitne spremembe sestave pričakujejo na področju škodljive zelene agende, saj ji desne stranke niso tako naklonjene. Prav tako bi se lahko pojavilo ostrejše stališče do vprašanja migracij, širitve EU in podpore Ukrajini.

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Skrajni islamisti v Hamburgu zahtevajo islamski kalifat v Nemčiji

V Hamburgu protestira več sto islamistov, ki zahtevajo, da...

Bi se “mirovnik” Kučan zavzel tudi za mir z nacistično Nemčijo?

"2. SV se je preselila za pogajalsko mizo, ko...

Večina Slovencev odločno proti migrantskim centrom

V zadnji javnomnenjski raziskavi agencije Parsifal so anketirance vprašali,...