Višji davki, visoka inflacija, realno nižje plače in pokojnine, čezmerno vladno trošenje, tudi za izbrane nevladne organizacije, ki so jih postavile na piedestal, visok javnofinančni primanjkljaj, ustavljene investicije, ker za letošnje projekte že zmanjkuje denarja. Uničeno zdravstvo, množica nezakonitih migrantov, politični prevzem in podreditev nacionalne Radiotelevizije, odtekanje davkoplačevalskega denarja v izbrane elektrogospodarske družbe vključno z Gen-I in nizka gospodarska rast nas peljejo v recesijo. To je bilanca “enoletnega gospodarjenja” vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba.
Po zadnjih podatkih je Slovenija aprila dosegla daleč največji, skoraj 8-odstotni padec industrijske proizvodnje, v EU pa se je proizvodnja povečala za odstotek. V gospodarstvu opozarjajo, da je tolikšen padec industrijske proizvodnje v Sloveniji opozorilni znak za nezadostne ukrepe na področju energetike. V Gospodarski zbornici Slovenije pa hkrati že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende, saj ugotavljajo, da je industrijska proizvodnja v nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za 10 do več kot 20 odstotkov. Proizvodnja se je skrčila v kar 13 od 21 predelovalnih dejavnostih. Tolikšno zmanjšanje industrijske proizvodnje je znak, da se nam niti v prihodnje ne piše dobro.
Gospodarska klima čedalje slabša
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je objavil, da se je gospodarska klima junija še znižala. Poslabšanje je posledica negativnih prispevkov kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in med potrošniki, nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Gospodarska klima se je poslabšala tudi v povprečju drugega četrtletja v primerjavi s prvim, razpoloženje pa je precej slabše tudi glede na drugo četrtletje leta 2022.
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je tako junija poslabšalo že šesti mesec zapored in od januarja ostaja pod dolgoletnim povprečjem. Ironično pri tem je, da je ravno na dan objave Umarjevega poročila Robert Golob v državnem zboru dejal, da imamo v Sloveniji gospodarsko rast, ki jo po njegovem mnenju poganjajo gradbeništvo, turizem in informacijsko-telekomunikacijske storitve. Domnevno na teh treh področjih Slovenija prehiteva napovedi. Umar pa ga je postavil na laž, saj se je vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu junija znižala za eno odstotno točko, za skoraj toliko je bila ta nižja tudi glede na isto obdobje prejšnjega leta.
Javnofinančni primanjkljaj narašča
Ministrstvo za finance je prejšnji teden objavilo podatke o javnofinančnem primanjkljaju države, ki je v letošnjem prvem polletju kar 3,33-krat višji, kot je bil v istem obdobju lani. Javnofinančna poraba v prvem polletju letos je bila kar 413 milijonov evrov višja od prihodkov. V istem obdobju lani je bilo to 124 milijonov evrov. Iz krogov blizu vlade pa že prihajajo sporočila, da vladi zmanjkuje denarja za načrtovane projekte. Med drugim se ustavljajo dela na infrastrukturnih projektih, nekateri župani pa večinoma še molčijo o tem, da se projekti ustavljajo tudi na njihovih območjih. Ena od teh je osilniška županja Alenka Kovač, ki je na zadnjih volitvah kandidirala na listi Gibanja Svoboda. Njen cilj je predvsem dokončanje pred leti nasedlega projekta graditve doma za starejše v Osilnici. Prejšnja, Janševa, vlada je za objekt našla rešitev, zdajšnja pa je to očitno porušila. Bolj ali manj je ustavljen tudi projekt graditve 3a razvojne osi od Ljubljane do Kočevja, nobenega napredka ni čutiti niti na drugih infrastrukturnih projektih. Po navedbah nekaterih županov pa naj bi jim bila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek tudi povedala, da zdajšnja vlada novih projektov ne bo začenjala, dela naj bi potekala samo tam, kjer so v teku in jih ni mogoče ustaviti.
Padamo na vseh lestvicah
Poslanka Suzana Lep Šimenko je nedavno vlado opozorila na to, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta iz Lozane padla za štiri mesta. Med 64 državami se je uvrstila v zadnjo tretjino in zaseda 42. mesto. Na uvrstitev Slovenije je močno vplivala inflacija, zelo slabo pa se je Slovenija izkazala tudi v kategorijah javne finance in davki. Iz podatkov oziroma lestvice konkurenčnosti najbolj izstopajo padci pri vladni učinkovitosti oziroma pri t. i. kategoriji usposobljenost vlade. Pri gospodarski uspešnosti je Slovenija z lanskega 26. mesta nazadovala na 36. mesto. Slovenija je padla tudi pri kategorijah domače gospodarstvo, mednarodne investicije, zaposlenost in cene.
Golob podjetja zavajal
Na težke razmere za poslovanje v gospodarstvu nenehno opozarjajo tudi v slovenskih gospodarskih združenjih. Dejstvo pa je, da so pri tem še vedno zelo previdni, očitno je, da se bojijo revanšizma. Kako poslujejo, je zelo nazorno v zadnjih dneh opozoril lastnik podjetja Costella iz Kostela, ki polni pitno vodo. Lastnik je Joc Pečečnik, razkril je, da bo podjetje ustavilo 90 odstotkov proizvodnje, polno proizvodnjo pa bodo znova zagnali, ko jim poteče lani sklenjena pogodba za nakup elektrike, kar se bo zgodilo prihodnje leto. Pečečnik je dejal, da je ta čas elektrika zanje predraga in bi delali z izgubo. Lani novembra so v podjetju sledili pozivu Roberta Goloba, naj v gospodarstvu sklenejo dolgoročne pogodbe za nakup energije in si s tem zagotovijo ugodnejšo ceno, saj da se bo elektrika še dražila. Kmalu zatem pa so cene začele padati. Tako so tisti, ki so sledili Golobovemu pozivu, ostali ujetniki pogodb z dobavitelji in morajo ceno elektrike, ki so jo plačali ob podpisu, plačevati, dokler jim ne poteče pogodba. To je zelo nazoren primer, kako to rešujejo v velikih podjetjih, pa poslovodstva za zdaj še molčijo. Nikakor pa ne bodo mogli ostati večno tiho. Poznavalci zato opozarjajo na vročo jesen.
Nadpovprečna inflacija in vse višja zadolženost
Inflacija v maju je bila 6,9-odstotna, rast cen se na letni ravni sicer umirja, vendar pa je inflacija v Sloveniji še vedno višja kot v Evropski uniji. V zadnjem mesecu so se na letni ravni v Sloveniji najbolj podražile zdravstvene storitve (za skoraj 13 odstotkov), hrana (za 12 odstotkov) ter storitve restavracij in hotelov (za 9 odstotkov). Nadpovprečno pa se še naprej draži tekoče vzdrževanje stanovanj. Vse navedeno najbolj znižuje življenjski standard in postaja socialni problem, na kar je v komentarju, objavljenem v enem od časnikov, opozoril profesor Matej Lahovnik. Dodal je, da ministrstvo za kmetijstvo sicer na podlagi popisa osnovnih živil trdi, da se hrana ceni, vendar pa “dejansko trgovci pazijo le, da ne dražijo tistih živil, ki so zajeta v vzorcu meritev“. Opozoril je še, da bo zniževanje inflacije bolj zapleteno, kot je marsikdo mislil.
Do konca leta naj bi se primanjkljaj po napovedih finančnega ministrstva povzpel na 2,621 milijarde evrov, kar bi predstavljalo štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). To pomeni, da bo vlada višjo porabo financirala z dodatnim zadolževanjem. Tega naj bi bilo še 44,61 milijarde evrov. Ob prvem trimesečju 2023 je bilo dolga 42,2 milijarde evrov ali 69,5 odstotka BDP. Medletno je bil nominalno višji za 946 milijonov evrov ali za 2,3 odstotka. Tudi ti podatki ne kažejo nič dobrega, posebno ker obrestne mere na mednarodnih finančnih trgih naraščajo, zaradi česar se povečujejo zneski za obresti, ki bremenijo vse davkoplačevalce.
Mladi odhajajo
Državljani seveda opažajo vse slabše stanje v državi, tudi ankete javnega mnenja vladi kažejo čedalje nižjo podporo. Mladi se čedalje bolj odločajo za odhod iz države. Hkrati pa nam ob vsem navedenem aktivisti levičarske politike še vedno poskušajo prodajati tezo o zaskrbljenosti državljanov zaradi podnebnih sprememb. Slednje naj bi bil tudi apel politiki za ambicioznejše podnebne ukrepe, kar je tako mantra tistih, ki želijo pozornost speljati s precej resnejših tem. Domnevno naj bi največjo zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb izkazovali mladi v starosti od 18 do 24 let. Po poročanju Dela naj bi to pokazala raziskava Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), to je tistega centra, ki med drugim množično podpira preseljevanje narodov in kot tak podpira nezakonite migrante. Za slednje pa se je doslej že večkrat potrdilo, da v EU prihajajo predvsem zaradi socialnih transferjev. Iščejo pravice, drugo jim je malo mar.
Zelo verodostojen odgovor na takšne »skrbi« nevladnikov pa je na Twitterju zapisal Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti: “Mladi v Sloveniji so zaskrbljeni zaradi visokih davkov in posledično nizkih neto plač ter nedosegljivih stanovanj, na kar vpliva domača politika, ne pa zaradi podnebnih sprememb, na katere Slovenije ne more vplivati.”
Vida Kocjan