Na Švedskem je moč opaziti velikanski porast postavljanja mošej. V samo 25 letih je namreč število mošej naraslo iz sedem na 300.
V zadnjih 25 letih so na Švedskem zabeležili ogromne demografske spremembe, ki se odražajo tudi v verski strukturi države. Medtem ko protestantske cerkve zapirajo svoja vrata, se odpirajo vrata mošej. Če so imeli leta 2000 sedem mošej, jih imajo sedaj kar 300. Gre za porast, večji od štiri tisoč odstotkov.
Švedski časopis Samnytt pa ob tem opozarja, da so številke takšne, če imamo v mislih stalne molitvene kraje, zgrajene za muslimansko bogoslužje, ki imajo pogosto minaret in kupolo. V primeru, da bi se upoštevalo tudi neuradne muslimanske bogoslužne prostore, kot so predelane trgovine ali kleti, bi bilo število verjetno veliko višje.
“Če z mošejo mislite na muslimanski molitveni prostor, je številka morda blizu 300,” je povedal strokovnjak za verske skupnosti na švedski vladni agenciji za podporo verskim skupnostim Frederic Brusi. Podobno kot v drugih evropskih državah veliko teh mošej prejema sredstva iz tujine, na splošno pa ostaja financiranje v številnih primerih nejasno. “V več primerih je bila gradnja švedske mošeje delno ali v celoti financirana z denarjem iz Savdske Arabije, Irana, Katarja ali Turčije. Samo v primeru Savdske Arabije se govori o milijardah,” izpostavljajo pri mediju Samnytt in dodajajo, da v medijih sicer kroži informacija, da vsako četrto švedsko mošejo financira sunitsko muslimansko in vahabitsko kraljestvo.
Spremljanje naraščanja števila mošej je zelo oteženo na račun pomanjkanja javnih statističnih podatkov. Švedski medij pri tem navaja primer mošeje Masjid Aysha, ki jo vodi neprofitno združenje Scandinavian Islamic Organization (SIO) iz Stockholma. Navkljub temu, da ta deluje še dve desetletji, ni jasno, ali je sploh registrirana kot uradna mošeja v državi, saj javni seznam registriranih mošej ne obstaja.
Obeta se gradnja še večjega števila mošej
Gradnja mošej pa še zdaleč ni zaključena. V Helsingborgu se denimo gradi mošejo, za katero se oglašuje, da bo “največja mošeja v Skandinaviji”. Za gradnjo jim je doslej uspelo zbrati že kar 6,3 milijona evrov. Omenjeno količino denarja so zbrali s pomočjo vplivnežev in najrazličnejših kampanj na družabnih omrežjih Instagram in TikTik. Denar pa seveda prihaja tudi iz mednarodnih virov. Ogromna vsota denarja poraja vprašanja, od kod konkretno je denar prišel.
V Skärholmenu, predmestju Stockholma, ravno tako gradijo mošejo, ki naj bi predstavljala največjo mošejo v vsej severni Evropi. Ker gradnje ne financirajo le švedski davkoplačevalci, ampak tudi tuji donatorji, je to prožilo polemike v državi. Lokalni časopis Mitt je poročal, da je bilo za gradnjo izbrano turško gradbeno podjetje EMUG, ki je povezano z islamističnim gibanjem Milli Görüs. To je bilo v preteklosti kritizirano na račun protidemokratičnih stališč, antisemitizma in prizadevanja za zamenjavo zahodnega družbenega modela z islamskim, opozarja Samnytt.
Da bo mošej v prihodnosti še več, pritrjujejo tudi predstavniki oblasti. Županja Stockholma Karin Wanngård je namreč izjavila: “V tej državi imamo svobodo veroizpovedi, imamo nešteto cerkva in niti približno toliko mošej, zato moramo seveda zgraditi več mošej, dokler bo potrebno, da bodo ljudje lahko izvajali svojo vero.” Ob tem je trebs tudi opozoriti, da na račun radikalne spremembe demografske slike države muslimani predstavljajo pomembno volilno bazo. Še posebej v mestih.
V Pakistanu rojeni ameriški teolog Yasir Qadhi je lani za Remix News napovedal, da bo v samo eni generaciji polovica prebivalcev Malmöja muslimanov. “Hoditi po ulicah Malmöja je kot hoditi skozi Bagdad, glavno mesto Iraka, ali Damask, glavno mesto Sirije,” je izpostavil in v zvezi s svojo teorijo pojasnil, da imajo Švedi malo otrok, medtem ko ni nenavadno, da ima muslimanska družina pet ali šest otrok.
Remix News je poročal, da etnični švedski otroci že predstavljajo manjšino v osnovnošolskem sistemu Malmöja. Eden od švedskih akademikov je zaradi te masovne demografske preobrazbe, ki je znana kot “velika zamenjava”, izjavil, da bi pouk moral potekati v arabščini, saj je švedščina postala manjšinski jezik.
Že dolgo švedski konservativci Malmö izpostavljajo kot podobo prihodnosti, ki si je večina Švedov ne želi. Mesto se je namreč iz skoraj povsem etnično švedskega preoblikovalo v multikulturno območje, zaznamovano z urbanističnim propadom, območji brez zakonov pod nadzorom migrantskih klanov in marsikaterimi območji, ki so nevarni za ženske. Podatki sicer tudi kažejo, da so migranti in ljudje migrantskega porekla odgovorni za večino umorov, streljanj, skupinskih posilstev in ropov na Švedskem.
Vodja desnosredinskih Švedskih demokratov Jimmie Åkesson se je leta 2023 zavzel za porušenje večjega števila mošej. Kot je opozoril, ta predstavljajo gojišča radikaliziranih idej in protizahodne propagande. “Ni pravica, da prideš v našo državo in gradiš spomenike tujim in imperialističnim ideologijam,” je Åkesson izpostavil pred svojimi podporniki.
Ž. N.