Danes je Veliki petek, ki predstavlja dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V skladu s simboliko na dan strogega posta postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.
Glede na to, da Veliki petek predstavlja edini dan v cerkvenem letu, ko na sporedu ni svete maše, bodo v cerkvah po Sloveniji pripravili bogoslužja z molitvijo križevega pota. Obredi na Veliki petek spadajo v najstarejšo in najbolj častitljivo dediščino starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.
Papež Frančišek bo popoldan vodil obred velikega petka v baziliki sv. Petra v Vatikanu, zvečer pa bo v Koloseju skupaj z verniki molil križev pot. Slovesnosti bodo potekale tudi v Jeruzalemu in v drugih krajih po svetu. Bogoslužje v ljubljanski stolnici bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Opravilo Velikega petka ima tri dele
Opravilo Velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se prične v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz, verniki pokleknejo in nekaj trenutkov tiho molijo, nato prisluhnejo božji besedi. Po berilih se posluša poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje.
V prvem delu je opravilo Božje besede, med katerim se bere pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, med drugim pa se prosi za družbo, njene voditelje, neverujoče, drugače verujoče, za cerkvene potrebe in tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu se časti križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik tako že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na Veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v tako imenovani Božji grob.
Kljub temu, da je Veliki petek v znamenju žalovanja, pa ne smemo spregledati smisla veselja in upanja, saj naj bi na ta dan, kot tudi na cvetno nedeljo, prevladovala misel na Kristusovo zmago.
N. Ž.