Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder je na tiskovni konferenci opozoril na kadrovsko problematiko v Slovenski vojski in na premajhne vire, ob tem pa podal prepričanje, da bo bataljonska skupina po usposabljanju prestala ocenjevanje Creval, s čimer misije v tujini ne bodo več ogrožene, za opravljanje nalog doma pa bodo vpoklicani tudi pogodbeni rezervisti.
Med drugim je Geder spregovoril o kadrih v Slovenski vojski in spomnil na resolucijo o dolgoročnem načrtu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, v okviru katerega je predvidenih 8.000 profesionalnih vojakov in 2.000 pripadnikov rezervne sestave. Ob tem je komentiral, da je bila resolucija narejena na podlagi analiz nalog, vsi ostali dokumenti, ki so nastali po tem, pa vsebujejo nižje številke, med drugim tudi zaradi varčevalnih ukrepov.
Manjka 1.238 ljudi
Geder je opozoril, da nikoli nismo dosegali teh številk in dodal, da naloge vojske niso bile nikdar prilagojene takšnim kadrovskim številkam. Po besedah Gederja nam manjka 1.238 ljudi, zatorej ni čudno, da so se pričele pojavljati težave, kot je bila ta nedavna s Crevalom, ko so pripadniki 74. polka 72. brigade in pridodanih enot Slovenske vojske dobili negativno oceno, kar pomeni, da po mnenju ocenjevalcev Nata niso sposobni za resno delovanje.
Geder, ki je pred nedavnim zamenjal Ostermana, je že zamenjal poveljnika in njegovega namestnika polka, ki se ni uspešno odrezal, poveljniku sil Milku Petku pa ukazal “natančne analize novega načrta oblikovanja sil za izvajanje nalog tako doma kot tudi v mednarodnem okolju letos na način, da jo uspešno konča do konca poletja”. Po besedah Gederja bo do ocenjevanja po Crevalu prišlo ponovno, uspeh na koncu ocenjevanja pa bo zagotovil delovanje v okviru mednarodnih operacij.
Tako bo prišlo do menjave kontingentov v skladu s časovnim okvirom. Izjemo predstavlja operacija KFOR na Kosovu, kjer se bo motorizirani četi podaljšalo delovanje za dobo dveh mesecev. Namreč, vojaki iz neuspešnega bataljona so bili predvideni za delovanje na misiji v Libanonu. V vojski so po neuspehu, ki je zadonel v javnosti, priznali, da je mogoče, da bodo morali aktualni kontingenti podaljšati svoje misije. Tako se bo bataljonska bojna skupina v nadaljnjih mesecih popolnoma posvetila le usposabljanju. Ker pa bo iz tega razloga še manj kadra, ki bi opravljal druge naloge, je Geder poveljniku sil naložil vpoklic pogodbene rezervne sestave. Sam nabor nalog, ki jih bodo opravljali rezervisti, pa bo prepuščen poveljniku sil.
Iztrošena oprema, nizke plače
Poleg tega se je Geder posvetil problematiki iztrošene opreme in plačam, ki bi jih bilo potrebno po njegovo dvigniti. Po prepričanju Gederja bi bilo priporočljivo, da bi vlada določila dodatek za stalno dosegljivost ter nove plačne razrede formacijske dolžnosti in dvignila dodatek poveljnikov na raven pred varčevalnim zakonom ZUJF. Plača slovenskega vojaka je leta 2008 po navedbah STA dosegala več kot 90 odstotkov povprečne slovenske bruto plače, danes pa dosega zgolj 55 odstotkov. “Ko smo se odločili za profesionalno vojsko, smo se – nekateri verjetno nevede – odločili, da jo damo na neusmiljen trg delovne sile,” je poudaril Geder in dodal, da je trg dela tisti, ki na podlagi plače privabi posameznika v opravljanje nekega poklica.
Geder je zaskrbljen zaradi nizkih sredstev, ki so namenjena za vojsko. Kot največjo skrb pa je izpostavil ugotovitev, da bo na podlagi sprejete finančne projekcije in predvidene razpoložljivosti finančnih virov po letu 2023 prišlo do upočasnitve dinamike oblikovanja dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. To konkretno pomeni, da ti ne bosta dosegli zahtevane operativne bojne zmogljivosti v želenih časovnih rokih (torej finančni dotok ne podpira doseganja ciljev v predpisanem obdobju): za prvo skupino do leta 2023 in za drugo do 2025. Zato bo potrebno spremeniti finančne načrte in povečati sredstva, ki so namenjena za modernizacijo.
Med drugim se zavzema za dvig motivacije v Slovenski vojski
V okviru lastne vizije je Geder navedel dolgoročno in stabilno zagotavljanje virov za vojsko, se zavzel za nadaljevanje in dokončanje procesa profesionalizacije vojske, izstop iz enotnega plačnega sistema, dvig motivacije in za izboljšanje voditeljstva v vojski s poudarkom na kohezivnosti, odgovornosti in etičnosti plačnega sistema. Glede nalog vojske pa je jasno izpostavil, da primarno nalogo vojske predstavlja uspešna obramba države pred agresijo in to v vseh pogojih, ali samostojno ali v okviru zavezništva. Po besedah Gederja druge naloge vojske ne morejo biti postavljene pred to nalogo, pri čemer je po navedbah STA omenil angažiranje vojske pri varovanju meje in skrb za ograjo.
N. Ž.