Slovenski romarji in mnogi drugi obiskovalci, ki na Brezje prihajajo iz celega sveta, si lahko ogledajo prenovljen muzej jaslic. Gre za edini takšen muzej v državi, predstavlja pa bogato zbirko jaslic iz Slovenije in tujine. Zbirka je nastajala 30 let, v njej pa je več kot 400 jaslic. V muzeju jih lahko občudujemo preko 300, avtorjev pa je okoli 280. Pred otvoritvijo je v baziliki Marije Pomagaj potekala mašna slovesnost in zatem še zanimiv kulturni program. Spregovorili so vsi tisti, ki so pri tem projektu sodelovali z dušo in telesom več let, za prijetno glasbeno vzdušje pa je skrbela harfistka Aleksandra.
Prvotni muzej so zaprli konec leta 2014. Večino eksponatov so morali obnoviti, zato je bilo do otvoritve treba veliko postoriti. Ko stopimo v muzej, nas pozdravijo klekljani golobi, ki so delo mnogih klekljaric pod vodstvom Tanje Oblak, izdelani so bili ob jubileju 70-letnice konca druge svetovne vojne. Skozi simbole miru torej stopimo v prostor, poln božičnega vzdušja.
Andreja Eržen Firšt, direktorica romarskega urada na Brezjah, nam je zaupala, da je še vedno nekaj prostora za dodatne eksponate jaslic, v muzeju pa bodo poskrbeli tudi za umetniške dogodke, ki bodo muzej oživljali skozi vse leto, in ne samo v božičnem času.
Frančiškani na Brezjah že dolgo skrbijo za tovrstno tradicijo. Zbiranja jaslic se je že pred nekaj desetletji lotil pater Leopold Grčar. Nastalo je Društvo jaslic Slovenije, ki leta 2001 odprlo muzej.
Robert Bahčič, rektor bazilike Marije Pomagaj, je poudaril, da je vsak eksponat unikat in izdelan s posebno zgodbo. Prepričan je, da bodo vsakega obiskovalca nagovorile lepota in figure jaslic in da bo muzej zapustil z mirom v srcu.
Sprehodimo se lahko skozi zgodovino nastajanja jaslic
Predstavili so celotno zgodovino nastajanja jaslic v Sloveniji in v svetu ter jaslične prizore in figure. Sledijo prostori s pasijonskimi jaslicami in slovenskimi kotnimi jaslicami ter z jaslicami iz tujine. Na ogled so tudi velike jaslice in bele jaslice, vse do rekonstrukcije freske iz italijanske Greccie, kjer so bile postavljene prve jaslice. Ta zadnji prostor je namenjen spremljajočim dogodkom, ki bodo privabljali obiskovalce skozi vse leto, razen ob ponedeljkih, ko bo muzej zaprt.
Muzej so uredili v starih hlevih, v katerih so ohranili tudi stare jasli za živino. Arhitektka Ariana Furlan Prijon je vsak delček muzeja zasnovala z izrednim občutkom za estetiko in vsak, ki v muzej vstopi, je z vsakim korakom bolj navdušen.
Z blagoslovom nadškofa Stanislava Zoreta se muzeju zagotovo obeta lepa prihodnost.
Barbara Pirh