Napovedano ukinjanje upravnih enot spodbudilo upor leve županje

Datum:

Županja Ptuja Nuška Gajšek je preko družabnih omrežij javnost obvestila o tem, da Ministrstvo za javno upravo ponovno razmišlja o reorganizaciji upravnih enot na način, da jih iz 58 zmanjša na 12, ostale pa postanejo izpostave. “S tem se seveda ne moremo strinjati in temu odločno nasprotujemo, saj gre za še večjo centralizacijo in degradacijo določenih območij,” je ob tem izpostavila. Kritična pa je tudi nekdanja državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs, ki meni, da če bi se šla oblast sončit do konca mandata, bi bilo manj škode.

Po tem ko je vlada z utemeljitvijo “večje operativnosti” vlade postregla s povečanjem števila ministrstev iz 17 na 20 in s tem v težkih časih prispevala k višjim stroškom in bremenu za davkoplačevalke in davkoplačevalce, je ministrstvo za javno upravo očitno prišlo na plano s predlogom, da bi prišlo do občutnega zmanjšanja upravnih enot.

To pomeni, da bi naši ljudje gradbena dovoljenja urejali v Mariboru. Tudi tujci bi svoje zadeve in dovoljenja reševali tam. S tem se seveda ne moremo strinjati in temu odločno nasprotujemo, saj gre za še večjo centralizacijo in degradacijo določenih območij. Argument Ministrstva za javno upravo: večja učinkovitost …?! O tem lahko razpravljamo. Zato poziv k dialogu. Na terenu. Med ljudmi. Ne v pisarnah,” glede predloga meni ptujska županja iz vrst Socialnih demokratov Nuška Gajšek.

Ministrstvo očitke županov zavrača
Na ministrstvu za javno upravo se ne strinjajo z navedbo županov Spodnjega Podravja, da naj bi s predvideno reorganizacijo upravnih enot prebivalkam in prebivalcem poslabšali dostopnost storitev. “Namen je boljša organiziranost poslovanja, enakomernejša obremenjenost zaposlenih ter posledično zagotavljanje bolj kakovostnih storitev z enako obravnavo državljank in državljanov. Vlada se zavzema za modernizacijo upravnega poslovanja, katerega cilj je tudi reorganizacija in modernizacija upravnih enot. Torej, reorganizacija oziroma optimizacija poslovanja upravnih enot je v načrtu, saj je ta glede na raznolikost upravnih enot v praksi nujna. A, poudarjamo, zaenkrat smo šele v fazi zbiranja predlogov možnih rešitev. In za zaključke, kot jih danes v pozivu predstavljajo župani, je resnično še prezgodaj,” pravijo.

58 upravnih enot bi zmanjšali na 12
Za komentar omenjenega predloga smo prosili strokovnjakinjo za evropske projekte in regionalni razvoj, nekdanjo državno sekretarko Vlade RS za kohezijo in aktualno sekretarko Državnega sveta RS mag. Moniko Kirbiš Rojs. “Ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik, želi zmanjšati število upravnih enot. V Sloveniji imamo danes 58 upravnih enot. Ministrstvo za javno upravo jih želi zmanjšati na zgolj 12, vse ostale enote pa bi postale njihove izpostave. To vodi v dodatno centralizacijo države in s tem tudi degradacijo določenih področij v Sloveniji,” je povedala.

Dvanajst upravnih enot bi po besedah Kirbiš Rojsove pokrivalo bistveno večja področja. Predlog, ki ga je na svojem FB profilu objavila županja Ptuja Nuška Gajšek, je sledeč:

· UE Ljubljana, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Ljubljana, Grosuplje, Vrhnika, Logatec, Domžale, Kamnik (osrednjeslovenska regija)

· UE Maribor, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Ptuj, Pesnica, Lenart, Ormož (podravska regija)

· UE Celje, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Velenje, Mozirje (savinjska regija)

· UE Kranj, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Kranj, Jesenice, Tržič, Škofja Loka, Radovljica (gorenjska regija)

· UE Novo mesto, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica (jugovzhodna Slovenija regija)

· UE Nova Gorica, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Nova Gorica, Tolmin, Idrija, Ajdovščina (goriška regija)

· UE Murska Sobota, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona (pomurska regija)

· UE Koper, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Koper, Izola, Piran, Sežana (obalno-kraška regija)

· UE Slovenj Gradec, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi (koroška regija)

· UE Brežice, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Brežice, Krško, Sevnica (posavska regija)

· UE Zagorje ob Savi, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Zagorje ob Savi, Litija, Trbovlje, Hrastnik (zasavska regija)

· UE Postojna, ki bi pokrivala območje naslednjih dosedanjih upravnih enot: Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica (primorsko-notranjska regija)

Centralizacija postaja iz dneva v dan bolj očitna, večja, problematična
Na vprašanje, kaj konkretno to pomeni za ljudi, Kirbiš Rojs pravi, da se za izdelavo osebnega dokumenta naj ne bi spremenilo nič, večje spremembe pa bodo pri bolj kompleksnih zadevah. “Eno takih so tudi gradbena dovoljenja. Na primer, občani Slovenske Bistrice bi po novem gradbena dovoljenja urejali v več kot 20 kilometrov oddaljenem Mariboru. Upoštevati je treba tudi daljšanje dobe od vložitve do pridobitve dovoljenja.” Večje upravne enote po njenih besedah že danes potrebujejo bistveno več časa za izdajo gradbenih dovoljenj kot manjše, s tako spremembo pa bi se to le še podaljšalo. Tudi tujci pa bi svoje zadeve, dovoljenja reševali na teh 12 ‘super’ upravnih enotah.

Strokovnjakinja za evropske projekte in regionalni razvoj mag. Monika Kribiš Rojs (Foto: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko)

Poudarja, da centralizacija postaja iz dneva v dan bolj očitna, večja, problematična. “Zgleda, da nikogar od oblastnikov v Ljubljani ne briga okrog 120 tisoč ljudi, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano, že skoraj dve uri v eno smer, v družbi kolon tovornjakov. Da o vplivih na okolje ob nedelujočem javnem potniškem prometu niti ne govorimo. Veljaki pač prižgejo lučke in se zapeljejo mimo svojih podložnikov proti svojemu cilju ter hitro rešijo svoj problem. Z ukinjanjem poštnih in bančnih poslovalnic ter najnovejšo napovedano ukinitvijo Upravnih enot pa se dela največja škoda ljudem na podeželju, zlasti ranljivim starejšim, ki ne zmorejo več po opravkih v oddaljene kraje”. Po mnenju Kirbiš Rojsove kmalu tudi aktivno prebivalstvo ne bo več zmoglo vseh bremen, ki jim jih brez premisleka nalaga država (novi davki, plačljivo in nedosegljivo zdravstvo, hkratna skrb zase, otroke, starše itd.).

Za komentar smo prosili tudi politologa dr. Mira Hačka, ki pravi, da sam predloga sicer še ni videl v celoti, zato težko komentira. “Predlog ima lahko tudi smisel, v kolikor bo proces opravljen na podlagi temeljitega razmisleka in cost-benefit analize. Dajmo počakat.” Vsekakor pa to po njegovih besedah ne sme pomeniti, da bo podeželje s spremembo iz upravnih enot v krajevne urade (izpostave) izgubilo upravne storitve.

Dr. Miro Haček (Foto: Polona Avanzo)

Suzana Lep Šimenko: Vlada govori eno, dela drugo
Poslanka stranke SDS Suzana Lep Šimenko je v zvezi z ukinjanjem upravnih enot na vlado naslovila poslansko vprašanje, saj se ji zdi ta predlog naravnost nesprejemljiv. Upravna enota Ptuj, ki je trenutno četrta največja med vsemi upravnimi enotami v Sloveniji, bi namreč postala le še izpostava. To pa bi v praksi pomenilo, da ne bi več reševala gradbenih zadev, nalog na področju dovoljenj za tujce in podobno.

“Menim, da je ukinitev Upravne enote Ptuj nesprejemljiva, saj bi to namesto dostopnosti upravnih storitev državljankam in državljanom povsem otežilo in le-te predvsem podaljšalo, tako za državljanke in državljane kot tudi za gospodarstvo,” je izpostavila in ob tem opomnila, da bi to na primer za državljanke in državljane pomenilo, da bi se bi bili primorani voziti tudi do 60 kilometrov daleč, da bi opravili upravno storitev. “Upravne storitve je potrebno približat državljankam in državljanom, ne jih pa centralizirati,” je poudarila in ob tem vlado vprašala naslednje: 1. Zakaj predlagate ukinitev Upravne enote Ptuj? 2. Kakšni so razlogi za takšno reorganizacijo? 3. Kaj bi to pomenilo za uporabnike upravnih storitev oziroma dostopnost upravnih storitev, saj bi se državljanke in državljani morali voziti tudi do 60 kilometrov daleč? 4. Kaj bi ukinitev Upravne enote Ptuj pomenila za gospodarstvo? 5. Zakaj takšno reorganizacijo predlagate brez sodelovanja lokalnih skupnosti na tem območju?

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko (Foto: SDS)

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Si je Irena Joveva nastavila ogledalo?

Letele so glave direktorjev, urednikov in novinarjev, a so...

Vlada bi obdavčila tudi tiste, ki nimajo

Pojavljajo se različne predloge za sistemsko financiranje gradnje javnih...