Davčna reforma ne neha razburjati. Poleg tega da bi se prav lahko pripetilo, da bi preskok od sistema davčnih olajšav na sistem davčnih odbitkov še dodatno obremenil delo, razburja tudi napovedana obdavčitev premoženja. Prvotne napovedi, da se bodo obdavčevale druga, tretja … nepremičnina, so očitno izpuhtele. Zakaj? Odgovor ponudi vpogled v lastniške evidence nekaterih visokih predstavnikov stranke Levica. Ti so poleg tega, da so v vladi in slovenski družbi nasploh največji zagovorniki davčnih pogromov, ponekod tudi sami lastniki večjega števila nepremičnin.
Željo po tem, da bi se upoštevala le vrednost in ne število nepremičnin, so sicer izrazili z drugimi besedami. “Razumemo namero ministrstva, da ne uvede dodatne obdavčitve druge ali tretje nepremičnine, ampak da se nepremičnine obdavči glede na njihovo vrednost. Pri tem pa je treba biti pozoren, da ne bi prizadeli tistih, ki imajo zaradi lokacije ali geografske lege precej vrednejše nepremičnine, na primer v Ljubljani ali Istri, oziroma, da bo višina davka vezana tudi na materialni status lastnika. Kako bomo to dosegli, ne znam povedati, potrebnih bo še veliko pogovorov in iskanja rešitev,” sporočajo predstavniki Levice.
Predno se pomudimo pri zadnji izjavi, da plačilo ne bi bilo odvisno samo od vrednosti nepremičnine, moramo ugotoviti, zakaj v Levici ne želijo plačevati davkov na drugo, tretjo itd. nepremičnino. To razkriva vpogled v njihovo premoženjsko stanje, ki kaže na to, da bi s takim nepremičninskim davkom zarezali v svoje premoženje, česar pa seveda ne želijo narediti. Za začetek poglejmo, kakšno je lastninsko stanje poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca.
V kroge skrajne stranke Levica spada tudi Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Tako je videti njegovo premoženjsko stanje.
Zakaj tudi davčenje po vrednosti nepremičnine ni po meri Levice?
Po tem ko je v javnosti zaokrožila informacija, da merilo za obdavčitev ne bo število nepremičnin, temveč vrednost le-teh, so se v Levici ponovno oglasili. Verjetno so ugotovili, da imajo nekateri njihovi člani precej vredne nepremičnine na tržno zanimivih lokacijah. Eden takšnih je denimo vodja Levice Luka Mesec, ki se je dokopal do lastnega stanovanja v Ljubljani v odmeri 70 kvadratnih metrov.
V eter davčnega diskurza so nato plasirali razmislek, da absolutno ni prav, da lastnik nepremičnine na dragi lokaciji plača več kot nekdo, ki ima v lastni nepremičnino v cenejši lokaciji. V akcijo se je podal nihče drug kot Matej Tašner Vatovec.
Primer: osebi A in B imata: iste dohodke (recimo 1. doh. razred) in enako stanovanje. Oseba A ima nepremičnino v centru Pirana. Oseba B v Ljutomeru. Nepremičnina A je vredna 160.000 EUR, nepremičnina B pa 80.000 EUR.
Je prav, da A plačuje več kot B?— Matej T. Vatovec (@Matej_T_Vatovec) March 16, 2023
Naslednja misija je, da se ne bi obdavčilo zgolj na vrednost nepremičnine, temveč tudi glede na “materialni status lastnika.” Kako bo ta določen, še ni bilo podano, a glede na dosedanji potek javne debate, je smelo pričakovati, da funkcionarji Levice ne bodo podvrženi davčnemu pogromu. Če bi bili tudi sami podvrženi prisilnemu financiranju lastnih družbenih zablod, bi bilo to za njihovo družbenopolitično delo nadvse neproduktivno.
No, o izvedljivosti predlogov Levice je nekdanji minister in profesor ekonomije dr. Matej Lahovnik povedal naslednje: “Tako, kot je pri davku na dohodek lahko osnova le dohodek, tudi pri davku na nepremičnine ne more biti osnova kaj drugega kot vrednost nepremičnine.” In še: “Osnova za obdavčitev nepremičnin je lahko le posplošena tržna vrednost, GURS naj evidence temeljito ažurira, pri nepremičnini za osebno rabo je smiselna fiksna (!) olajšava, ampak povprečni lastnik v LJ seveda mora plačat več davka kot povprečni lastnik v Halozah. Tako je v svetu.”
Gal Kovač