V Sloveniji so lani v primerjavi s predlanskim letom stočili manj medu, zmanjšala se je tudi prireja kravjega mleka, govejega in prašičjega mesa. Na drugi strani je porasla prireja perutninskega, ovčjega in kozjega mesa ter kokošjih jajc. Najbolj se je zmanjšal pridelek medu, in sicer za 88,1 odstotka, najbolj pa se je povečala prireja kokošjih jajc, in sicer za 4,8 odstotka.
Medtem ko so slovenski čebelarji leta 2022 pridelali 2405 ton medu, so ga leto pozneje približno 285 ton, kar pomeni okoli 88-odstotni padec. Lanski pridelek je ob tem približno štirikrat manjši od desetletnega povprečja.
Govejega mesa so lani priredili okoli 44.000 ton, prašičjega približno 24.000 ton, perutninskega okoli 77.000 ton, ovčjega približno 1400 ton, kozjega pa okoli 300 ton.
Količina govejega mesa, pridobljena v klavnicah, je bila za osem odstotkov nižja kot leta 2022. Domače prireje mesa je bilo za okoli 11 odstotkov manj, prirasta žive mase pa za okoli 5 odstotkov manj. Slovenija je izvozila za približno 10 odstotkov manj goveda, uvozila pa ga je za okoli 5 odstotkov več kot leta 2022.
Domača prireja prašičjega mesa je bila lani za okoli 9 odstotkov nižja kot leto pred tem. Stalež prašičev se je znova zmanjšal, število prašičev pa je bilo lani najnižje po letu 1991. V klavnicah so pridobili za okoli 12 odstotkov manj svinjine. Prirast žive mase je lani v primerjavi z letom 2022 upadel za približno 5 odstotkov.
Nadaljeval se je trend naraščanja števila izvoženih prašičev. V primerjavi s predlanskim letom se je povečal za okoli 24 odstotkov. Uvoz prašičev je upadel za okoli 8 odstotkov. V primerjavi s predlanskim letom je bilo pri nas zaklanih za približno 9 odstotkov manj prašičev.
Prireja perutninskega mesa je bila večja kot leto prej, domača prireja mesa se je povečala za okoli 3 odstotke. Prireja znesenih kokošjih jajc je bila večja za 4,8 odstotka. Leta 2023 je bilo na letni ravni večje tudi število kokoši nesnic, in sicer za približno 24 odstotkov. Kokoši nesnice so znesle približno 432 milijonov jajc.
Domača prireja ovčjega mesa je bila večja za okoli 5 odstotkov, prireja kozjega pa za okoli 1 odstotek. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri obeh vrstah živali v primerjavi s drugimi vrstami živali za nizek stalež.
Slovenski kmetje so namolzli okoli 588 milijonov litrov kravjega mleka, kozjega mleka so namolzli okoli 1,7 milijona litrov, ovčjega pa okoli 0,7 milijona litrov. Količina namolzenega kravjega mleka je bila manjša kot predlani, in sicer za okoli 3 odstotke.
STA