Konec prejšnjega meseca smo objavili članek z naslovom “Je RTV mudžahedinka Eugenija Carl javnost okradla informacij in kdo vse je dolga leta vedel za črno gradnjo vile sodnice Tine Benčič?”, nato pa smo na zahtevo Carlove objavili popravek, na kar se je odzval naš vir, katerega ime hranimo v uredništvu. Ta je zatrdil, da navedbe Carlove v popravku ne držijo in podal argumente za to.
Naš vir trdi, da ni resnična trditev Carlove glede gradnje Benčičeve, ko trdi, da je v območju izven naselij Občine Piran mogoče graditi nadomestne gradnje na mestu nekdanjih stavb in ruševin. Ta namreč navaja, da na kmetijskem zemljišču (takrat še v lasti Občine Piran, zdaj sklada), kjer je zrasla vila sodnice, ni bilo nikoli nobene ruševine ali stavbe. Nekoč naj bi bila v bližini več let na črno postavljena le amatersko zgrajena, nekaj kvadratnih metorv velika lesena barakica (kakršnih je na njivah na stotine), vendar to nikakor ni “objekt ali ruševina”, kakor po besedah našega vira manipulira Carlova in za katerega bi lahko bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za tako imenovano nadomestno gradnjo (nove gradnje na tistem območju niso dovoljene). Vir dalje navaja, da so to vseskozi vedeli tako Boris Kočevar kot tudi njegova nekdanja partnerka Eugenija Carl in zdajšnja partnerka Manca Plazar. “Hiša je namreč rasla in zrasla dobesedno pred njihovim nosom in je zagotovo bila predmet družinskih in kasneje tudi poslovnih klepetov.”
“Vedeti bi morali po uradni dolžnosti”
“Tudi, če bi sodnici Ivan Seljak, načelnik Upravne enote Piran, izdal dovoljenje (čeprav ga v takšnem primeru nikakor ne bi smel – v primeru Ivana Seljaka bi to namreč lahko bilo popolnoma mogoče), bi tako Boris Kočevar in Manca Plazar (povsem logično Eugenija Carl) morala za to vedeti po uradni dolžnosti,” trdi poznavalec in dodaja, da v primeru, če bi bilo obratno in če dovoljenje ni bilo izdano, so za to nedvomno vedeli vsi navedeni akterji. Boris Kočevar je bil nepretrgoma do leta 2006 namreč vodja pristojnega Urada za prostor na Občini Piran (in avtor vseh spornih piranskih prostorskih aktov, ki še veljajo), Manca Plazar pa to isto funkcijo opravlja od leta 2006 do danes.
V Zakonu o graditvi objektov je namreč v 69. členu navedeno, da mora upravna enota, ko izda gradbeno dovoljenje, to posredovati pristojnemu organu za prostorske zadeve tiste občine, na katerem območju naj bi se izvedla gradnja ter pristojnemu gradbenem inšpektorju. Ta člen je v zakonu opredeljen prav zato, da se vzpostavi dodaten nadzor nad morebitnimi črnimi gradnjami na območju občin. “V Piranu se to očitno ne obnese” – vsi odgovorni so za črno gradnjo Benčičeve po besedah vira vedeli, a niso ukrepali. Zelo dosledno pa so ukrepali v primeru družine Türk.
Je sodniško-novinarska naveza ščitila prostorsko mafijo?
Popolnoma jasno je torej, po navedbah strokovnjaka, da sta tako Boris Kočevar kakor Manca Plazar (in tudi Eugenija Carl) vedeli za črno gradnjo na občinskem zemljišču, vendar niso ukrepali in tako zavarovali interese Občine Piran, na katerem zemljišču je sodnica Benčičeva zgradila vilo. “Vedo namreč za vse legalne in nelegalne gradnje v Občini Piran, kaj šele za gradnjo njihove prve sosede! In zakaj so sodnico Benčičevo tako krčevito ščitili?“
H. M.