Stroga zakonodaja o “kulturi čednosti in hidžaba”, ki so jo v Iranu sprejeli decembra in uvaja stroge kazni, med drugim do 15-letno zaporno kazen in celo smrtno kazen, upravičeno razburja javnost. Ker je mogoče pričakovati, da bo v teh dneh omenjena zakonodaja postala veljavna, bi človek pričakoval glasen protest zunanje ministrice Tanje Fajon, ki naj bi vodila feministično zunanjo politiko. Temu ni tako, prav tako pa ne protestirata niti Inštitut 8. marec niti feministično Združenje ONA VE.
V Iranu na osnovi zaostrene zakonodaje uvajajo stroge kazni za vse tiste, ki bodo “spodbujali goloto, nedostojnost, odstranitev naglavnega pokrivala ali neprimerno oblačenje”. Poleg finančnih kazni predvidevajo tudi “bičanje in zaporno kazen od 5 do 15 let za ponavljajoče kršitve”, poroča MMC.
Za tiste, ki bi “spodbujali ali širili nedostojnost, odstranitev naglavnega pokrivala ali slabo oblačenje tujim entitetam, vključno z mednarodnimi mediji in civilnodružbenimi organizacijam”, 37. člen omenjenega zakona določa zaporno kazen do deset let. Zakon prav tako predvideva finančno kazen v višini do 15.000 evrov. Obsodbo na smrt predvideva za tiste, ki bi jih bilo na osnovi dejanj mogoče obsoditi na “pokvarjenost na Zemlji”.
V navezavi na zaostrovanje zakonodaje so še posebej kritični v organizaciji Amnesty International, v kateri opozarjajo, da bi ženske in dekleta lahko bile obsojene na smrt, če bi v tujino poslale videoposnetke, ki prikazujejo, kako snamejo naglavno pokrivalo. Prav tako bi bile lahko s smrtno kaznijo kaznovane, če “bi se ukvarjale z drugo obliko miroljubnega aktivizma”. Predvidevati je mogoče tudi kaznovanje vseh tistih, ki bi poskušali preprečiti nadlegovanje žensk in njihovo aretacijo. Takšno osebo bi namreč lahko doletela kazen v obliki finančne kazni ali zaprtja. Tudi vsem taksistom, medijem, podjetjem in izobraževalnim ustanovam grozi kazen, če ne bodo “prijavili ljudi, ki naj bi kršili zakonodajo oz. bi dovoljevali spodbujanje golote in neprimernega oblačenja”.
Iranski predsednik Masud Pezeškjan je v svoji predvolilni kampanji nasprotoval omenjenemu zakonu, zato bi pričakovali, da ga ne bi podpisal, vendar je to v resnici malo verjetno. Aktivisti, iranski novinarji, kleriki in odvetniki s področja človekovih pravic so nad zakonodajo več kot ogorčeni, saj “bo legitimizirala vse večje omejitve za ženske v Iranu”. Slovenske feministke sicer glasnega nasprotovanja iz neznanih razlogov ne zmorejo. Po eni strani pa to tudi ne preseneča, saj smo se lahko že sami prepričali, kako si določene slovenske feministke predstavljajo feminizem. Med njimi je tudi Tanja Fajon, ki je predstavnica slovenskega feminističnega Združenja ONA VE in si je med obiskom Somalije, očitno brez težav, nadela islamsko pokrivalo hijab, čeprav v feminističnih krogih velja za simbol patriarhalne družbe.
A. H.