Evropski poslanci so v sredo, 27. novembra, potrdili novo Evropsko komisijo, ki jo bo spet vodila Ursula von der Leyen iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP). Komisija bo v nedeljo, 1. decembra 2024, tako začela z delom v svojem petletnem mandatu.
Komisija šteje 27 članov, med njimi pa jih kar 14, če štejemo tudi predsednico von der Leynovo, prihaja iz vrst sredinske EPP. Pet članov prihaja iz liberalne Prenovimo Evropo (Renew), čeprav se je slednja precej slabo odrezala na letošnjih evropskih volitvah. Socialisti in demokrati (S & D) imajo v novi komisiji štiri člane, konservativni skupini Patrioti za Evropo (PfE) in Evropski konservativci in reformisti (ECR) pa vsaka po enega.
Ne glede na to, da so na letošnjih evropskih volitvah slavile predvsem konservativne sile, je nova stara predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen znova sklenila koalicijo z levičarskimi in liberalnimi skupinami v Evropskem parlamentu.
Kdo je bil za in kdo proti?
Poleg Evropske ljudske stranke je nova komisija dobila največ podpore od njenih koalicijskih partnerjev, torej od Zavezništva socialistov in demokratov, liberalcev iz Prenovimo Evropo ter po novem tudi od Zelenih. Večina vseh treh desnih in konservativnih evropskih strank, Patriotov za Evropo, Evropskih konservativcev in reformistov ter Evrope suverenih narodov (ESN), pa je glasovala proti novi komisiji, z izjemo dela poslancev ECR. Patrioti za Evropo so izjavili, da bodo glasovali proti: »Junija letos so Evropejci množično glasovali za spremembo. Takšna Evropska komisija pa ne pomeni sprememb.«
Iz vrst EPP so se tistim, ki niso podprli komisije, pridružili tudi vsi štirje evroposlanci SDS Branko Grims, Milan Zver, Zala Tomašič in Romana Tomc. Proti so bili predvsem zato, ker niso hoteli podpreti komisije, katere članica je Marta Kos. Iz EPP pa zaradi socialistke Terese Ribera, ki je ena novih podpredsednic komisije, a je ni podprla niti španska delegacija. Očitajo ji, da je kot ministrica za zeleni prehod zamočila pri odzivu na uničujoče poplave, ki so v Valenciji terjale več kot 220 življenj. Po drugi strani je Zavezništvo socialistov in demokratov glasovalo za novo komisijo, z izjemo francoske in nemške delegacije. Od socialistov komisije ni podprl slovenski evroposlanec Matjaž Nemec iz SD, ki von der Leynovi očita “prelomljene obljube” in “politični pragmatizem”. Liberalci Renew so podprli novo komisijo, tudi slovenska evroposlanca Marjan Šarec in Irena Joveva, ki se sicer glasovanja ni mogla udeležiti. Za komisijo je glasoval tudi slovenski evroposlanec Zelenih Vladimir Prebilič iz stranke Vesna. Od levih strank naj nove komisije ne bi bila podprla skrajno leva skupina Levica (The Left).
Napeta pogajanja pri sestavi komisije
Sestavo komisije so spremljala napeta pogajanja, ki so se zapletla predvsem pri odobritvi vseh šestih podpredsednikov Evropske komisije. Nazadnje pa so vodje skupin EPP, S & D in Renew le sklenili dogovor. Kot je bilo že omenjeno, so španski evroposlanci iz desnosredinske Ljudske stranke, ki so člani EPP, nasprotovali novi podpredsednici Riberovi iz vrst socialistov. Socialisti in demokrati pa so nasprotovali konservativnemu italijanskemu kandidatu za podpredsednika za kohezijo in reforme Raffaelu Fittu iz vrst ECR. Kljub temu pa so na koncu dosegli dogovor, ki naj bi temeljil predvsem na kompromisu in podeljevanju stolčkov v smislu, “če vi podprete našega kandidata, bomo mi vašega”. Čeprav so se S & D zaklinjali, da ne bodo nikoli dovolili, da bi konservativec − po njihovem mnenju “neofašist” − postal del komisije, so nazadnje le popustili.
V zameno je EPP poskrbela, da je Teresa Ribera iz vrst S & D prav tako postala podpredsednica komisije za pravični in konkurenčni prehod, kar je pravzaprav drugi najmočnejši položaj v Bruslju. Kot kandidat za komisarja pa je bil prav tako sprejet Olivér Várhelyi, madžarski kandidat, ki so ga podprli Patrioti za Evropo. Várhelyi bo novi evropski komisar za zdravstvo in dobro živali. So pa v Renew poskrbeli, da ne bo pristojen na področju odzivanja na izredne zdravstvene razmere in na področju ženskih pravic do splava, ki jim danes liberalci pravijo “reproduktivne pravice”. Várhelyi je liberalce seveda kot Orbánov kandidat precej zmotil.
Najnižja podpora v zgodovini Evropske unije
Čeprav je bila nova evropska komisija potrjena, ne da bi parlament na zaslišanjih kandidatov katerega od njih zavrnil, kar se je zgodilo prvič po letu 1999, je imela na samem glasovanju v Strasbourgu tudi najmanjšo podporo doslej po letu 1993, ko je Evropski parlament dobil pravico do soodločanja pri njenem imenovanju. Evropski poslanci so namreč komisijo potrdili s 370 glasovi za, 282 glasovi proti, medtem ko se je 36 poslancev vzdržalo. Nova komisija ima tako le 54-odstotno podporo, proti pa je bilo kar 41 odstotkov poslancev in poslank. Prejšnja komisija Ursule von der Leyen, ki je mandat nastopila leta 2019, je imela 65-odstotno podporo takratnega Evropskega parlamenta.
Obrazi nove Evropske komisije
Nova Evropska komisija ima nekaj novih in nekaj starih obrazov. Kot vemo, je Ursula von der Leyen znova predsednica komisije. Preden je prevzela ta položaj, je bila med letoma 2013 in 2019 nemška obrambna ministrica. Visoka predstavnica oziroma podpredsednica, zadolžena za zunanje zadeve in varnostno politiko, je nekdanja premierka Estonije Kaja Kallas iz vrst liberalcev Renew. Španska socialistka Teresa Ribera Rodríguez iz S & D je nova izvršna podpredsednica za čisti, pravični in konkurenčni prehod. Pred tem je bila podpredsednica španske vlade in ministrica za zeleni prehod in demografske izzive. Iz vrst S & D prihaja tudi Romunka Roxana Mînzatu, izvršna podpredsednica, zadolžena za področje ljudi, spretnosti in pripravljenosti. Pred tem je bila romunska državna sekretarka ter koordinatorka oddelka za integrirano vrednotenje in spremljanje programov, ki se financirajo iz javnih in evropskih sredstev. Izvršna podpredsednica za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo je Henna Virkkunen iz Finske. Zadnjih deset let je bila evropska poslanka v vrstah EPP. Stéphane Séjourné iz skupine Renew je izvršni podpredsednik za blaginjo in industrijsko strategijo. Pred tem je bil evropski poslanec, predsednik Renew in kratek čas tudi francoski minister za evropske in zunanje zadeve. Konservativec Raffaele Fitto iz ECR je izvršni podpredsednik za kohezijo in reforme. Od leta 2022 je bil minister za evropske zadeve, južno Italijo, kohezijsko politiko in NRRP (načrti za trajnost in obnovo).
Kdo so novi komisarji?
Kdo pa so novi evropski komisarji in komisarke in kdo je zadolžen za katero področje? Slovak Maroš Šefčovič iz vrst Stranke evropskih socialistov (PES) je novi komisar za trgovino in gospodarsko varnost ter za medinstitucionalne odnose in transparentnost. Pred tem je bil podpredsednik komisije za mednarodne odnose in predvidevanja ter od leta 2023 tudi za evropski zeleni prehod. Premier Latvije v letih 1009−2014 in nekdanji podpredsednik komisije za godspodarstvo, ki dela za ljudi in za trgovino, Valdis Dombrovskis je komisar za gospodarstvo in produktivnost ter za izvajanje in poenostavitev. Je član EPP. Dubravka Šuica iz Hrvaške je nova komisarka za Sredozemlje. Prav tako je iz vrst EPP in je bila v prejšnjem mandatu podpredsednica za demokracijo in demografijo.
Olivér Várhelyi iz Madžarske je komisar za zdravstvo in dobro živali. Pred tem je bil komisar za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi. Wopke Hoekstra iz EPP je komisar za podnebje, ogljično nevtralnost in čisto rast. Prihaja iz Nizozemske, kjer je bil podpredsednik vlade in zunanji minister, od leta 2023 pa tudi nizozemski komisar za podnebno ukrepanje. Novi komisar za obrambo in vesolje je Andrius Kubilius iz Litve, dosedanji evropski poslanec EPP. Problematična Marta Kos iz Slovenije je komisarka za širitev. Nekdanji češki minister Jozef Síkela je komisar za mednarodna partnerstva. Kostas Kadis s Cipra je komisar za ribištvo in oceane. Pred tem je bil tudi minister za kmetijstvo in okolje. Komisarka za finančne storitve ter unijo prihrankov in naložb je Maria Luís Albuquerque iz Portugalske. Nekdanja zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib je komisarka za pripravljenost, krizno upravljanje in enakost, povezana je z Renew. Nekdanji avstrijski finančni minister Magnus Brunner, povezan z EPP, je novi komisar za notranje zadeve in migracije. Jessika Roswall, nekdanja švedska ministrica za evropske zadeve, prav tako povezana z EPP, je komisarka za okolje, odpornost v zvezi z vodo in konkurenčno krožno gospodarstvo. Dosedanji poljski predstavnik za EU Piotr Serafin iz vrst EPP je komisar za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo. Danec Dan Jorgensen iz vrst S & D je komisar za energijo in stanovanjsko politiko. Na Danskem je bil minister za razvojno sodelovanje in globalno okoljsko politiko. Ekaterina Zaharieva iz EPP, dosedanja bolgarska poslanka in nekdanja pravosodna ministrica, je komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije. Nekdanji irski finančni minister Michael Mcgarth iz Renew je komisar za demokracijo, pravosodje in pravno državo. Grk Apostolos Tzitzikostas, dosedanji guverner za upravno regijo Osrednja Makedonija, povezan z EPP, je novi komisar za trajnostni promet in turizem. Za kmetijstvo in prehrano pa je sedaj komisar Christophe Hansen, dosedanji evropski poslanec EPP iz Luksemburga. Glenn Micallef iz S & D pa je novi komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport. Pred tem je bil vodja sekretariata premierja Malte in svetovalec za evropske zadeve.
Smernice nove Evropske komisije
Kot je bilo že rečeno, je Evropska ljudska stranka (EPP), čeprav naj bi se imela za bolj konservativno in desnosredinsko, znova sklenila dogovor o sodelovanju s socialisti in demokrati (S & D) ter z levimi liberalci Renew. Tako dogovor o sodelovanju, ki bo določal smernice za naslednjih pet let, znova vsebuje velik del globalistične liberalne agende, ki smo je že vajeni. Že v prvi točki se poudarja, da EU temelji na določenih vrednotah. Ne torej na zagotavljanju blaginje in obstoja avtohtonih Evropejcev, temveč na Listini EU o temeljnih pravicah. Evropejec lahko potemtakem postane vsakdo, ki bi sprejel liberalne »evropske« vrednote. To se odraža tudi v zadnji, deveti točki sporazuma o stopnjevanju združevanja Evropske unije. Tako lahko preberemo, da je nova bruseljska koalicija predana »nujnim reformam«, ki nas bodo popeljale do “vedno tesnejše unije” ter zagotavljale najboljše zastopanje državljanov EU.
Ne gre torej za Evropejce, temveč za državljane; kot vemo, pa danes državljanstvo še zdaleč več ne odraža etnokulturne dediščine. Tu je tudi nadaljevanje zelenega dogovora in razogljičenja težke industrije kot tudi zavezanosti k obnavljanju vladavine prava in demokracije, kjer naj bi bila slednja ogrožena. No, za bruseljske birokrate je demokracija ogrožena vsakokrat, ko v kakšni državi na volitvah zmaga kdo, ki ni popolnoma liberalno usmerjen. Nadalje v sporazumu tudi piše o zavezanosti k zaščiti ženskih pravic in zagotavljanju enakosti med spoloma. Znova torej spolne kvote, ki ne temeljijo na sposobnosti posameznika, temveč na njegovem ali njenem spolu. V sporazumu se podpisane stranke zavzeujejo tudi k učinkoviti migrantski politiki, ki bi zagotavljala varno Evropo, k skupni evropski vojaški obrambi, ki bi dopolnjevala Nato, in k integriteti schengenskega območja, ki se ruši pod težo migracij.
Bruselj tako napoveduje popolno implementacijo pakta EU o migracijah in azilu, žal pa, kot vemo, to pomeni boj proti nezakonitim migracijam in hkrati uvažanje zakonitih migrantov oziroma bolj urejene in stalne zakonite migracije. No, slednje znajo biti dolgoročno za evropsko biokulturno dediščino še bolj škodljive. Pohvalno je sicer, da novi stari voditelji EU napovedujejo tudi strategijo za zaščito biodiverzitete, obnovitev degradiranih ekosistemov, zagotavljanje kakovosti zraka in zaščito oceanov. Vendar pa to ne pomeni veliko, če hkrati s svojo politiko uničujejo biodiverziteto evropskih narodov.
Andrej Sekulović