Prišlo je do javne predstavitve smernic zdravstvene politike za prihodnji dve leti. Med najbolj zanimivimi predlogi je reorganizacija urgentne službe, v kateri bi sodelovali vsi zdravniki z licenco, torej tudi zasebniki, koncesionarji. Sodelovanju zasebnikov v javnem zdravstvenem sistemu je doslej sistematično nasprotovala Levica. Posledično sledi, da se bo moral novi minister za zdravje odkrito spopasti s koalicijsko stranko. Usmeritve so poleg podpore skoraj celotnega Strateškega sveta za zdravstvo sicer dobile tudi podporo predsednika vlade.
Vodja vladnega Strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je sicer optimističen: “Zelo me veseli, da je zelo veliko tega, kar smo obravnavali na strateškem svetu, vključenega v smernice ministrstva. To dokazuje, da bomo sodelovali in se z roko v roki trudili naprej.” Glede reorganizacije urgentne službe je povedal naslednje: “To bomo skušali pilotno najprej izpeljati v severnoprimorski regiji. Računam tudi na sodelovanje županov. Sprejeli smo sklep, da bi morali biti v delovanje urgentnih centrov vključeni praktično vsi zdravniki z licenco, ki delujejo v določeni regiji, se pravi, tudi koncesionarji.”
Spomnimo, kmalu po nastopu mandata vlade Roberta Goloba se je na poslanskih klopeh znašel Loredanov interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Predlog zakona je že v samem začetku mandata razklal koalicijske vrste. Stranka Levica je namreč zakonu nasprotovala, saj so bili prepričani, da predlog zakona ne sledi zavezam v koalicijski pogodbi, kjer so se vladni partnerji zavezali k “obvarovanju in krepitvi javnega zdravstva”. Še najbolj jih je zmotilo, da interventni zakon namenja sredstva za opravljene storitve poleg javnim zdravstvenim zavodom tudi zasebnim koncesionarjem. Kljub napovedim, da bo stranka glasovala proti zakonu, je na koncu glas proti oddal le Miha Kordiš, ostali poslanci Levice pa so se glasovanja vzdržali.
Predlog zakona sicer ni dosegel želenega. Gre za enega največjih neuspehov trenutne vladne garniture, kar je pred časom priznala tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v nastopu na javni RTV: “Ne bom rekla, da se niso zgodile stvari, ki jih nihče ni želel. Ne verjamem, da si jih je želel minister za zdravje. Ko je bil interventni zakon vložen v državni zbor, je bil vložen z najboljšimi nameni in zato se zdaj tudi popravlja. Zato, ker sprejmemo kritiko, vidimo, kaj se je zgodilo, da dejansko čakalne dobe niso bile skrajšane, to se pravi, nismo dosegli tistega cilja, ki smo si ga želeli.” Več lahko preberete TUKAJ. Nekdanji zdravstveni minister Loredan je kasneje pojasnjeval, da so se vrste kljub njegovemu interventnemu zakonu podaljšale zaradi “spremenjene strukture stopnje nujnosti izdanih napotnic”.
Frontalni spopad z Levico
Funkcija ministra za zdravje je ena najmanj zaželenih funkcij v zdravstvu. Gre za eno najzahtevnejših funkcij v politiki, saj se mora vsakokratni minister spopasti z razsutim zdravstvenim sistemom, močnimi lobističnimi pritiski, predvsem pa z notranjepolitično shizmo, saj samoumevnim rešitvam, kot je denimo vključevanje koncesionarjev v sistem javne oskrbe bolnikov, nasprotujejo zapuščinske politične sile, ki jih v Državnem zboru še v največji meri predstavlja stranka Levica, v javnosti pa (ne)vladne organizacije, kot so denimo “Glas ljudstva” in druge.
V kolikor je levica nasprotovala predlogu skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu, je sedaj seveda pričakovati, da bo nasprotovala tudi predlogu, da bi se v namen izboljševanja urgentne oskrbe bolnikov vključilo zasebnike. Glede na predstavljene smernice se bo tako nov zdravstveni minister skoraj zagotovo moral spopasti z Levico in njenimi nevladnimi organizaciji. Spomnimo, Loredan je bil pred odstavitvijo v nemilosti Inštituta 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. Inštitut je leta 2016 soustanovil trenutni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Več meritokracije v zdravstvu
Predstavljene smernice sicer prinašajo še druge ukrepe za izboljšanje ravni zdravstvene oskrbe. “Prizadevamo si, da bi organizirali dodatna dela v javnih zavodih in nagrajevali zdravnike. Zelo se trudimo z vprašanjem, kako nagrajevati zdravstveni kader, ki dela bolje, in tudi vodstvom omogočiti, da bi nagrajevalo zaposlene, ki delajo nadpovprečno – tako strokovno kot količinsko dobro,” je trdil Brecelj.
Med predstavljenimi smernicami so tudi predlogi za povečanje kakovosti v zdravstvu. To bi dosegli z ustanovitvijo agencije ali inštituta za kakovost. Brecelj našteva: “Več prizadevanj za kakovost, ustanovitev agencije ali inštituta za kakovost, spremljanje uspehov zdravljenja, financiranje in aktivnejša vloga ZZZS-ja.”
Dokument, ki ga je javna RTV pridobila neuradno, predvideva tudi okrepitev družinskih ambulant, prenovo glavarinskega količnika, umik napotnice “zelo hitro” in platforme za triažo pacientov.
Ž. K.