“Depolitizirano” javno RTV Slovenija bodo očitno na najvišjih mestih popolnili preverjeni kadri. Po informacijah STA naj bi se namreč na razpis za mesto direktorja Televizije Slovenije, Radia Slovenije in direktorja digitalnih vsebin prijavili Mirko Štular, Ksenija Horvat in Kaja Jakopič.
Pred tremi tedni je novoizvoljena uprava RTV Slovenija objavila razpis za direktorska mesta na Televiziji in Radiu Slovenija ter za mesto direktorja digitalnih vsebin z rokom, ki se je iztekel danes ob polnoči.
Dosedanji v. d. direktorja Radia Slovenija Mirko Štular je za STA potrdil, da bo kandidiral za vnovičen mandat, ravno tako je tudi v. d. vodje spletnega portala MMC Kaja Jakopič potrdila, da želi postati direktorica digitalnih vsebin. “Zdi se mi izredno pomembno, da se področje digitalnih vsebin, ki je z novelo zakona postal tretji samostojni steber znotraj RTVS, okrepi, RTVS pa bolje pozicionira na tem področju,” je ob tem povedala Jakopičeva. Novinarka Ksenija Horvat, ki naj bi se potegovala za mesto naslednika Uroša Urbanije, vložitve kandidature sicer še ni potrdila.
Več kot očitno je, da se za mesta potegujejo kadri, ki so več kot preverjeni. Ne pozabimo vendar, kako je nekdanja odgovorna urednica informativnega programa na RTV Slovenija Ksenija Horvat že po nekaj dneh od nastopa mandata prejšnje vlade v oddaji Intervju skupaj z Janezom Kocijančičem procesirala svoje levičarske sanje o novi, boljši levici in ob tem dala vedeti, da sta avtoritarnost in populizem izključno lastnosti desnice. Zanjo pa seveda velja, da je bila med vidnejšimi protestnicami, ki se je borila za “depolitizacijo” RTVS. Glede Kaje Jakopič je novinar Jože Možina v času, ko se je vodilo proteste proti tedanjemu v. d. uredniku MMC Igorju Pirkoviču, povedal, da je Kaja Jakopič v vlogi urednice dokazljivo ovirala, ignorirala in omejevala tiste teme, ki so kritične do leve politične opcije ali komunističnega režima.
Gre za štiriletni mandat
Z uveljavitvijo Golobove novele zakona o RTVS je prišlo do preoblikovanja upravljanja javnega zavoda. Posledično je ta prinesla prenehanje mandatov direktorjema televizije in radia. Vršilca dolžnosti direktorja tako do imenovanja novih direktorjev vodita oboje. Po novem se bo izbiralo tudi nekoga, ki bo zasedel mesto direktorja digitalnih vsebin. V vseh treh primerih velja, da direktorski mandat traja štiri leta.
Kandidat, ki se želi zavihteti na direktorsko mesto, mora imeti vsaj pet let delovnih izkušenj “z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma dejavnostih, povezanih z javnimi glasili”. Poleg organizacijske in vodstvene sposobnosti se pričakuje, da je kandidat seznanjen s problematiko RTV dejavnosti. Potrebno je imeti univerzitetno izobrazbo, aktivno poznati vsaj enega izmed svetovnih jezikov, kandidat pa tudi ne sme biti funkcionar v katerih izmed političnih strank.
Ana Horvat