Berlin plačuje 1,5 milijona evrov dnevno za nastanitev migrantov v 12 stavbah, ki jih sestavlja 10 hotelov in dva zbirna centra za prebežnike, kažejo podatki, ki so bili prvič objavljeni na zahtevo Alternative za Nemčijo (AfD), ki ima mesto v berlinskem senatu.
Skupni stroški za nastanitev teh migrantov samo za leto 2023 znašajo 547 milijonov evrov. To je več kot pol milijarde samo v enem nemškem mestu in ne zajema niti celotnih stroškov namestitve migrantov v Berlinu, saj zajema le 12 tovrstnih stavb. Zgradbe vključujejo dva zbirna centra za migrante na letališčih Tempelhof in Tegel ter deset hotelov, ki jih vlada najema prav za namestitev ilegalcev. Podatki so bili objavljeni na zahtevo poslanca AfD (Alternative za Nemčijo) Gunnarja Lindemanna. Najdražja je nastanitev na letališču Tegel, ki znaša 1,172 milijona evrov na dan, tam pa je trenutno nastanjenih 3408 Ukrajincev in 1333 prosilcev za azil predvsem iz muslimanskih držav, poroča Remix News.
Javni denar gre za ilegalce, ostarele Nemce pa pesti revščina!
Država porabi približno 7411 evrov na migranta v enem samem objektu na mesec samo za bivanje, delovanje objekta, gostinske storitve, najemnino in varovanje. Ta strošek pa ne vključuje zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialnih prejemkov, poznanih pod vzdevkom “državljanov denar”, ki ga prejemajo migranti v Nemčiji. Medtem ko so stroški bivanja itd. v hotelih precej nižji, pa na letališču Tempelhof še vedno znašajo več kot 5000 evrov na migranta mesečno. Nemška vlada je sicer napovedala, da bo leta 2023 za migrante potrošila 35 milijard evrov. V začetku tega leta pa je Alternativa za Nemčijo pridobila tudi podatke, ki kažejo, da kar 28,1 odstotka ostarelega nemškega prebivalstva ogroža revščina, kar je nad povprečjem EU, ki znaša 27,4 odstotka.
Zaradi priseljencev skokovito naraščajo cene stanovanj
Zlasti je ta delež višji kot v Franciji, kjer znaša 19,1 odstotka, v Belgiji je 17,4 odstotka, v Luksemburgu pa 9,3 odstotka. Nemčija se trenutno sicer spopada s proračunsko krizo, hkrati pa vse bolj zadolžuje, da bi lahko financirala številčno skupnost prebežnikov. In čeprav si levičarska vlada prizadeva, da bi v državo pripeljala še več priseljencev, je večina Nemcev prepričanih, da je potreben premor, saj priseljenci prinašajo več težav kot koristi. Zlasti Berlin se sooča z resno stanovanjsko krizo, kar je privedlo do skokovitega dviga najemnin in astronomskih odkupnih cen stanovanj. Izpostaviti gre še nedavno izvedeno nizozemsko študijo, ki kaže, da so migranti nizozemsko državo od leta 1995 pa do leta 2019 stali že 400 milijard evrov, kar je še dokaz več, da množično priseljevanje močno obremenjuje javne finance evropskih držav in tamkajšnjo socialo.
Nemška politika je v ostrem nasprotju s politikami Poljske in Madžarske, ki sta uvedli družinam prijazne ukrepe in nižje davke z namenom spodbujanja parov, da bi se odločali za večje družine. Premier Viktor Orbán je leta 2023 obenem napovedal načrte za mobilizacijo delovno neaktivnih državljanov, ki želijo delati. S tem je dal prednost domačemu prebivalstvu, da zadosti lokalnim potrebam po delovni sili, namesto da bi v državo spuščal množice nizkokvalificiranih ilegalcev, ki ogrožajo kulturno dediščino naroda in predstavljajo varnostno tveganje.
Domen Mezeg