Odbor za finance je danes ocenil, da je predlog rebalansa državnega proračuna, s katerim se poraba povečuje za približno 600 milijonov evrov, primeren za nadaljnjo obravnavo, kljub vsem opozorilom, da je tvegan in neustrezen. “Težko je še kaj dodati ob toliko negativnih mnenjih na predlog rebalansa. Pripombe ima tako Zakonodajno-pravna služba kot Fiskalni svet. Tudi drugi deležniki predlagajo, recimo Klub slovenskih podjetnikov, da se upošteva mnenje Fiskalnega sveta,” pa je dejal Rado Gladek, poslanec SDS. Suzana Lep Šimenko pa je bila kritična do finančnega ministra, saj ni dojel resnosti razprave, “moja razprava o predlogu proračuna ministra zelo zabava, saj se že ves čas zraven nasmiha“, je dejala. Prav tako je Gladek dejal, da je podcenjujoče, da se minister smeje ob postavljanju vprašanj.
S predlogom rebalansa, s katerim so se v zadnjih dveh tednih že seznanila preostala zainteresirana delovna telesa državnega zbora, se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja, je uvodoma članom odbora povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
.@lepsimenko: Poslanci od ministra za finance želimo pojasnila, in sicer kaj je vključeno v 1,7 mrd € primanjkljaja v zadnjih štirih mesecih? pic.twitter.com/5gv3WCxTBT
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 24, 2022
Ubrali so najlažjo pot – zvišati davke
V opoziciji takšnim načrtom odrekajo podporo. Suzana Lep Šimenko iz SDS je spomnila, da se je konec avgusta primanjkljaj oblikoval pri 342 milijonov evrov, zdaj pa naj bi se do konca decembra povzpel prek dveh milijard evrov. “Ubrali boste najlažjo pot – bistveno boste dvignili davke,” je menila ter ministra opozorila, da dvig davkov ne pomeni tudi več davčnih prilivov. “Zavedajte se, da imamo 11-odstotno inflacijo in državljani s strahom čakajo zimo,” je opozorila.
.@RaGlaSi: Težko je še kaj dodati ob toliko negativnih mnenjih na predlog rebalansa. Pripombe ima tako Zakonodajna pravna služba, kot Fiskalni svet. Tudi drugi deležniki predlagajo, recimo Klub slovenskih podjetnikov, da se upošteva mnenje Fiskalnega sveta. pic.twitter.com/LdStR9nIgd
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 24, 2022
Janez Magyar v predlogu rebalansa pogreša razvojne usmeritve in ga vidi kot “udar na proračun, ki ima višje prilive“. Ta trend bi morali nadaljevati, da bi gospodarstvo ohranili v dokaj dobri kondiciji, je menil. Tudi Jožef Lenart se je zbal, da se bo z rebalansom “močno zategnila ročna zavora gospodarstvu”. Če se bodo investicije zmanjšale, potem državni proračun ne bo več beležil tako visokih prilivov kot doslej, je opozoril.
.@JanezMagyar: Odgovor ministra na mnenje Fiskalnega sveta o rebalansu proračuna je zaskrbljujoč, saj nikakor ne temelji na dejstvih oziroma opozorilih, kateri prihajajo iz Fiskalnega sveta, torej iz gospodarstva. pic.twitter.com/icnlaa3f6M
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 24, 2022
“Hirate to državo,” je po drugi strani nasprotoval Aleksander Reberšek, poslanec NSi. Vladi je očital, da zmanjšuje sredstva za razvoj in znanost, ljudem pa znižuje plače ter zvišuje davke. “Ljudje bodo zaradi vas dobili nižje plače, že doslej se je vsako leto izselilo več kot 10.000 mladih na leto, zdaj se jih bo še več,” je dejal.
.@JanezMagyar: Investicijski transfer občinam se zmanjšuje za 55 mio €, tekoči transfer pa za 3 mio €, ob tem, da se cene energentov in stroški občin višajo. Kako se bodo investicije zaključile, če vlada ne prisluhne. S tem občinam ne daste možnosti za investicije. pic.twitter.com/6PLkm6mIld
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 24, 2022
Poslanska skupina SDS je k predlogu novele zakona vložila dopolnilo, s katerim bi se povprečnina za občine v luči visoke stopnje inflacije zvišala. Toda člani odbora o njem niso glasovali.
Sara Kovač