“Sodelavci, ki so doma dlje iz Ljubljane, so zaradi gneče na cesti nesrečni za vsak dodaten dan, ko morajo v pisarno,” je za N1 povedal soustanovitelj in direktor Zemante Boštjan Špetič. Vedno več je namreč ljudi, ki ure preživijo na cestah, čakanje v kolonah pa se je še dodatno podaljšalo s 1. septembrom, ko so otroci sedli nazaj v šolske klopi. Ker se kmalu v prestolnico vračajo še študentje, je več kot jasno, da se bo kaotičnost še povečala, zato je težko razumljivo, zakaj vladajoča koalicija ne pospeši gradnje tripasovne avtoceste do Ljubljane. A glede na zavezo “civilni družbi” vse skupaj ne čudi.
Že pred začetkom poletne turistične sezone smo bili priča utapljanju v pločevini na slovenskih avtocestah. Ker pa je Slovenija tranzitna država, je porast turistov seveda pričakovano še dodatno obremenil promet. Večkilometrskim zastojem pa se Slovenija ne more izogniti niti po koncu dopustov, ko se prične šola. Vsem tistim, ki so se primorani voziti na delo v prestolnico, kolone vozil še dodatno podaljšujejo čas vožnje, da ti več ur preživijo na cestah, zato resnično ne čudi, da je vedno več takih, ki si želijo delati od doma.
V sredo ob 7. uri je Prometno-informacijski center za državne ceste poročal, da je na štajerski avtocesti v predoru Trojane proti Ljubljani zaprt vozni pas, kjer je nastajal trikilometrski zastoj. Na cestah, ki vodijo v mestna središča in na mestnih obvoznicah, je bilo zaznati povečan promet. Gneče in zastoji pa so nastajali predvsem na cestah, ki vodijo proti naši prestolnici. Marsikdo, ki se vsakodnevno vozi, bi rekel, še en kaotičen dan.
Stanje na cestah je nevzdržno
Eden od zaposlenih, ki se vsakodnevno vozi na delo iz Maribora v Ljubljano, je za N1 povedal, da daljše kolone na cestah prispevajo še k večji utrujenosti, kar pa poveča tveganju varnosti v prometu. “To je postalo zares nemogoče, obenem pa se povečuje tudi obup, ker na obzorju za tiste, ki se vsak dan vozimo, ni prav nobene dolgoročno vzdržne rešitve, ki bi jo lahko odgovorni uveljavili kmalu,” je zatrdil in pojasnil, da v zadnjem času pot prevaža v dveh urah in pol namesto v uri in dvajsetih minutah. Če pa se seveda dogodi nesreča, se pot še dodatno podaljša.
A je DARS dobesedno vzel rek “Cas je denar”.🙂? https://t.co/S6xOWnrwrX
— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) September 5, 2023
Andrej Mertelj, član upravnega odbora in glavni izvršni direktor podjetja Datalab, kjer imajo sicer zelo fleksibilne pogoje za delo za tiste, ki niso v neposrednem stiku s strankami, je povedal, da vožnja med Celjem in Ljubljano ter Mariborom in Ljubljano predstavlja napor, pri čemer pa je dejstvo, da vedno večje gneče niso od danes. “Zdaj je samo postalo nevzdržno,” je komentiral. Kar tretjina zaposlenih v NLB se je že vključila v hibridni način dela, kjer se prepleta delo od doma in v pisarni. V pisarno tako pridejo enkrat tedensko ali pa še to ne. “Številnim zaposlenim delo od doma ustreza in jim ponuja nekatere prednosti, na primer lažje usklajevanje službenega in zasebnega časa, prav gotovo pa je za marsikoga pomemben dejavnik tudi zamudna vožnja do poslovnih prostorov,” so v banki pojasnili, čemu se zaposleni odločajo za tak način dela.
“Civilna družba” ni naklonjena širitvi cestne infrastrukture
V mesecu juliju je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vladajoče opozorila, da na račun velikih gneč nastaja tudi gospodarska škoda. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem opozorila, da država, ki nima razvite prometne infrastrukture, ne more računati na gospodarski razvoj. Ker je jasno kot beli dan, da bi lahko pretočnost na naših cestah izboljšal tretji vozni pas, marsikomu upravičeno ni jasno, čemu se vladna struktura aktivno ne zavzame za njegovo gradnjo. A ne pozabimo, da je bila ena od zahtev tako imenovane civilne družbe, ki je pomagala izvoliti aktualno vlado, moratorij oziroma zaustavitev širjenja cestne infrastrukture. Tej zahtevi sta se zavezali tako vladajoče Gibanje Svoboda kot Levica.
Nedavno smo poročali, da je Dars na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo zaprosil za okoljevarstveno soglasje za širitev primorske avtoceste med Ljubljano in Vrhniko v šestpasovnico. Pred tem pa so enako vlogo oddali tudi za širitev štajerske avtoceste med Ljubljano in Domžalami. Če ne bo prišlo do zapletov, bi se tako po njihovo lahko gradnja pričela v letu 2025. Ker pa smo v Sloveniji seveda vajeni dolgih birokratskih postopkov, voznike, ki se vsakodnevno vozijo na delo, kot kaže, še naprej čakajo dolgi zastoji. Še posebej zato, ker vlada ne kaže posebnega zanimanja za iskanje rešitev. Nekaterim iz Ljubljane pač nikakor ni jasno, da kolesarjenje in javni prevoz pač ne more vedno predstavljati učinkovite alternative. Zelo povedno pa je sicer, da se niti ministrica, pristojna za promet, ki ljudem svetuje vožnjo z javnim prometom, v službo vozi s svojim električnim vozilom.
N. Ž.