S 45 glasovi za in tremi proti je bil danes sprejet novi zakon o skupnih temeljih plačnega sistema v javnem sektorju, s katerim prihaja nova plačna lestvica, ki gre še posebej na roko najvišjim funkcionarjem v državi. Zakon je bil sprejet navkljub številnim pripombam, ki prihajajo iz nekaterih sindikatov in občin. Iz vrst opozicijske SDS je bilo mogoče slišati očitek, da omenjeni zakon ne predstavlja nikakršne reforme, ampak posodabljanje obstoječega sistema.
Spomnimo: Zakon o skupnih temeljih plačnega sistema v javnem sektorju namesto 4-odstotne prinaša 3-odstotno razliko. Ena proti sedem znaša razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom. 1253,90 evra bruto bo znašala najnižja osnovna plača, 8821,04 evra bruto pa najvišja. Z inflacijo se določa način usklajevanja plač. Predvidevajo se tudi spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028 bo v veljavo stopilo postopno povišanje plač.
Ker že dlje čas poslušamo razne hvalospeve, da bo zakon omogočil, da v javnem sektorju nihče ne bo plačan pod minimalno plačo, je treba opozoriti, da se je doplačevalo razliko in da nihče nikoli ni dobil izplačila, ki bi bilo nižje kot izplačilo minimalne plače.
Vsi sindikati niso zadovoljni
“Če je gospod Štrukelj podpisal ta plačni sistem, še ni rečeno, da se vsi sindikati s tem strinjajo. Dejstvo je, da se s tem niso strinjali sindikati zdravnikov in medicinskih sester, vojska opozarja sindikat vojakov, da ni ustrezen, opozorila so v sindikatu občinskih redarjev in nenazadnje številni pozivi občin,” je na seji opozoril poslanec SDS Andrej Kosi.
.@andrej_kosi: Če je gospod Štrukelj podpisal ta plačni sistem, še ni rečeno, da se vsi sindikati s tem strinjajo. Dejstvo je, da se s tem niso strinjali sindikati zdravnikov in medicinskih sester, vojska opozarja sindikat vojakov, da ni ustrezen, opozorila so v sindikatu… pic.twitter.com/e5Rh1QEcBO
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 24, 2024
Kosi je med drugim poudaril, da predlagajo, da se plače funkcionarjem vežejo na bruto domači proizvod. “Predlagamo tudi, da se delovna uspešnost namenja javnim uslužbencem, ki so v tekočem letu dosegli nadpovprečne delovne rezultate in bili nadpovprečno delovno obremenjeni.” Izrazil je kritiko do tega, da se župane manjših občin vrže v koš kot drugorazredne župane. “In se hvalite, kako ste vzpostavili ustrezen sistem,” je dodal v znak kritike.
“Nekdo bo dobil 12 % na 1000 eur ali manj kot 1000 eur plače in nekdo na 6 ali 7 tisoč eur plače še 60 %. Mislim, da ta zakon ne odpravlja plačnih nesorazmerij,” je opozoril poslanec SDS Anton Šturbej. Ker so, ko je ta zakon prišel v medije, govorili o veliki reformi, je poslanec SDS Andrej Poglajen opozoril, da zakon ni nobena reforma. “Gre za posodabljanje obstoječega sistema,” je bil jasen. Tudi sam se je med drugim obregnil ob vidik, ki se upošteva pri plačah županov, ki ga predstavlja število prebivalcev. “Ko pa pogledamo velikosti občin, pa ugotovimo, da največje občine v Sloveniji površinsko gledano sploh niso tiste z največjim št. prebivalcev. In ti župani imajo še posebej veliko dela.”
.@poglajen: Pri plačah županov ste upoštevali le en vidik, število prebivalcev. Ko pa pogledamo velikosti občin, pa ugotovimo, da največje občine v Sloveniji površinsko gledano sploh niso tiste z največjim št. prebivalcev. In ti župani imajo še posebej veliko dela. pic.twitter.com/6pBYh7hb4p
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 24, 2024
Nekateri drugi dokumenti še manjkajo, da pride do uveljavitve novega plačnega zakona. V tem tednu je bila parafirana kolektivna pogodba za javni sektor, ki naj bi bila podpisana v mesecu novembru. Do tedaj si želijo uskladitve splošnega dogovora, v teku pa so tudi “zaključni dogovori o kolektivnih pogodbah dejavnosti, v katerih se določa uvrstitev posameznih delovnih mest v plačno lestvico.”
V primeru, da do 15. novembra vsi potrebni dokumenti ne bodo sprejeti, “bo vlada skladno z dogovorom po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ danes sprejel, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona”. Obstajal naj bi sicer optimizem, da bodo pravočasno prišli do uskladitve.
Koalicijski poslanci vztrajajo, da naj bi omenjeni zakon izboljševal sedanji sistem. Po njihovo naj bi šlo za “največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih”, odpravo plač pod višino minimalne plače so ob tem še posebej izpostavili. SDS so šli v predlog več dopolnil, a nobeno izmed njih ni bilo sprejeto.
Ž. N.