Ne pozabite, nikoli ne pozabite, da je bila Zveza komunistov zločinska organizacija. Zadnji predsednik te organizacije, ki baje danes po nekih navedbah medijskih delavcev velja za mirotvorca in državnika, pa je v nekdanjem režimu ves čas “živel v skladu s strogo moralo in v življenju ni storil nikomur nič hudega”.
In slovensko sodstvo izhaja iz te zločinske organizacije – neposredno in posredno. Na simbolni in dejanski ravni to v zadnjem poldrugem desetletju najbolje predstavljata dve najvišje v hierarhiji sodstva postavljeni figuri: prvi, danes v pokoju, ni mogel v javnosti nikoli verodostojno izkazati svoje pravniške izšolanosti, sploh pa ni mogel izkazati z listino izpričane usposobljenosti za opravljanje sodniškega poklica; drugi, z do skrajnosti prostaškim razumevanjem sodne oblasti pa je svojo privrženost poklicu sodnika pomenljivo potrjeval z revolverjem na mizi.
To je resnični obraz slovenskega sodstva, ki dejansko ne uživa skoraj nikakršnega zaupanja med ljudmi in ki je tudi med evropskimi državami uvrščeno na samo dno zaupanja vredne institucije.
Ne pozabite, nikoli ne pozabite, da je bila Zveza komunistov zločinska organizacija. Njen predsednik v zadnjih letih nekdanjega režima nikoli ni za nič odgovarjal, saj je “živel v skladu s strogo moralo in v življenju ni storil nikomur nič hudega.” In slovensko sodstvo izhaja iz te zločinske organizacije in že dobra tri desetletja politično preganja predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo.
Kot blazneži se zaganjajo vanj tožilci in sodniki/sodnice z uprizarjanjem desetletja dolgih političnih procesov z namenom, da ga osebno in politično uničijo. Z njegovo odstranitvijo naj bi se razgradila tudi stranka, ki kot edina velika politična stranka v državi dejansko predstavlja zagotovilo, da ne pride do zdrsa nazaj v obliko nedemokratičnega sistema, ki je nekdanjemu predsedniku zločinske organizacije intimno najbližje.
In pomenljiva dejanja, ki opravičujejo nekdanji nedemokratičen režim kot sprejemljivega in vrednega vnovične vzpostavitve, niso razvidna samo iz poljubnega delovanja sodstva na vsej njegovi vertikali od najnižjega do vrhovnega in ustavnega, ampak tudi iz povsem stvarno in simbolno povednih dejanj mentalnih sorodnikov nekdanjega komunističnega voditelja: prepovedi pokopa zverinsko pobitih pred osemdesetimi leti, pokopa z državnimi častmi tistih, ki so bili nosilci totalitarizma in proti samostojni slovenski državi, ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, čiščenja “janšistov” in tako naprej vse do …
Ne pozabite, nikoli ne pozabite, da je bila Zveza komunistov zločinska organizacija. Njen nekdanji predsednik še vedno ureja naš svet, saj lahko kot nekdaj tudi sedaj “živi v skladu s strogo moralo in v življenju ni storil nikomur nič hudega”. In slovensko sodstvo izhaja iz te zločinske organizacije. Danes ga skušajo sicer ubraniti z izjavami, ki so podobne nedavno izrečeni na “depolitizirani” RTV Slovenija: “To so ljudje, ki so se več let šolali in so strokovnjaki za področje. Niso politiki, nikomur ne odgovarjajo.”
Kakšna nadutost in cinizem vejeta iz te izjave, ki kaže samo to, kako dobro se počutijo tožilci in sodniki v svoji nedotakljivosti, ko izrekajo nepoštene, pristranske in nepravične obtožbe in sodbe. To so ljudje, ki so se šolali (nekateri celo tudi ne) za to, da pravo izrabljajo in zlorabljajo. Kot da ne bi vedeli, da se je v zadnjih desetletjih dogajalo na stotine zastraševalnih policijsko-sodnih postopkov proti ljudem, ki drugače mislijo; kot da ne bi na primer vedeli, za kaj je šlo pri nagnusnem političnem procesu, znanem pod imenom Patria, ki v bistvu še ni dočakal epiloga.
“Živim v skladu s strogo moralo, v življenju nisem nikomur storil nič hudega.” Ta satirična ost iz “Moralnega človeka” (1847, Nikolaj Nekrasov) vsekakor velja tudi za sprenevedavo, lažnivo in potuhnjeno politično podobo današnjih oblastnikov. In tega ne pozabite, nikoli ne pozabite!
Dr. Vasko Simoniti, zgodovinar, dvakratni minister za kulturo