V Evropskem parlamentu smo ta teden razpravljali tudi o problematiki Romov. Zanimivo je bilo poslušati tiste govorce, ki poudarjajo, da za Rome nismo naredili dovolj. Da jih je treba bolj vključiti v družbo, da jim je treba zagotoviti delo in primerne okoliščine za bivanje. Da se je treba še bolj potruditi in da mora romska problematika postati osrednja točka evropske politike (!).
V svojih prizadevanjih pozabljajo na to, da s svojim aktivizmom posegajo v način življenja, ki so si ga Romi sami izbrali. Posegajo v njihove vrednote in svobodo, da živijo tako kot jim je všeč. Romi so ponosni na to, da so Romi in negujejo način življenja svojih prednikov. Kljubujejo vsem, ki si jih hočejo podrediti in jih spremeniti. Ne bi škodovalo, če bi se tudi mi tako goreče zavzemali za našo kulturo.
Svoboda načina življenja ne izključuje spoštovanja pravil
Svobodna izbira načina življenja seveda ne izključuje spoštovanja pravil, ki veljajo za vse. Pobirati pridelke na sosednjih njivah, se voziti z neregistriranimi avtomobili, izsiljevati in pretepati sovrstnike so kazniva dejanja, ki jih mora pravna in pravična država preprečiti in kaznovati. To velja tudi za Rome. Ljudi boli, ko vidijo, da ne veljajo enaka merila za vse.
Tega ni mogoče, ker smo ljudje različni. Kot posamezniki in kot družbene skupine. In ravno tisti, ki so polni besed o svobodi in nujnosti sprejemanja različnosti, najbolj vztrajajo pri tem, da je treba Romom povedati, kako naj živijo. Nismo enaki in nikoli ne bomo. To velja za ženske in moške, Rome in ne-Rome in še mnogo drugih.
Vsem moramo omogočiti enake možnosti
Nekaj povsem drugega je, da si prizadevamo in omogočamo vsem enake možnosti. Nihče ne sme biti postavljen v slabši položaj samo zaradi svoje etnične pripadnosti ali kakšne druge osebne lastnosti. Vendar je svobodna odločitev posameznika ali bo to možnost izkoristil ali ne. S tem sprejme vse posledice, dobre in manj dobre.
Ob mednarodnem dnevu Romov želim vsem Romom vse dobro, čim manj izključevanja in čim boljše odnose v družbi.
Romana Tomc