Medtem ko se predsednika SDS Janeza Janšo rado obtožuje, kako naj bi ta s svojimi izjavami, ki so kritične do delovanja slovenskega pravosodja, nižal zaupanje v slovensko pravosodje, je v javnost pricurljal dober primer, čemu se v resnici niža zaupanje v slovensko pravosodje. Denimo, ko padajo razsodbe slovenskih sodišč na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), konkretno sedaj v primeru, ko je Slovenija neupravičeno prepovedala stike otrok z materjo.
ESČP je v odmevnem primeru skrbništva in urejanja stikov s tremi otroki odločilo, da je bila neupravičena prepoved stikov matere z otroki in da so bile tako materi kot tudi otrokom kršene pravice. Kot poroča STA, mora Slovenija iz tega razloga v znak odškodnine izplačati 36.500 evrov.
Spomnimo. Starša treh otrok se po ločitvi leta 2018 nista mogla dogovoriti glede skrbništva in stikov z otroki. Mati je bila sicer glavna skrbnica otrok, a ker je ovirala stike med očetom in otroci, je bilo nato očetu leta 2019 dodeljeno začasno skrbništvo nad otroki. Marca 2020 je izvršitelj ob prisotnosti policije in socialnih delavcev v postopku, ki je trajal več ur, na silo odvzel otroke.
Posnetki odvzema so tedaj zaokrožili v javnosti, saj je bilo mogoče opaziti, “silovito upiranje in jok otrok ob odvzemu materi”. “Čeprav naj bi izvršitelj postopek želel prekiniti, a naj bi sodnica v telefonskem klicu vztrajala, da izvršbo konča.” Otroci so od namestitve pri očetu poskušali večkrat pobegniti, želeli so namreč najti zavetje pri materi. Med marcem in avgustom 2020 je bila mami odrejena prepoved stikov z otroki, slednji so ji bili onemogočeni tudi avgusta 2022. Ta odločitev je bila po pritožbi julija lani razveljavljena, konec lanskega leta pa se je otroke na podlagi začasne odredbe namestilo pri materi.
Tudi nadzor pri nas ni ugotovil nepravilnosti
Socialna inšpekcija in ljubljansko okrožno sodišče, ki sta šla v nadzor nad primerom, nista ugotovila nepravilnosti. Mati se je iz tega razloga odločila za pritožbo na Ustavno sodišče RS, a so jo ustavni sodniki zavrnili, ker naj za to ne bi bili izpolnjeni pogoji.
“Postopke glede skrbništva in stikov je večinoma vodil sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena po odhodu sodnika, ki je bil prvotno zadolžen za primer,” so sporočili iz ESČP in dodali, da še ni bila sprejeta odločitev glede dolgotrajnega skrbništva in stikov. Iz današnje sodbe ESČP je razvidno, “da je bila materi kršena pravica do poštenega sojenja, tako materi kot otrokom pa tudi pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja”. “Otrokom je bila ta pravica po ugotovitvah sodišča kršena v povezavi odvzemom materi marca 2020 in ker niso bili zastopani v postopkih urejanja stikov in skrbništva ter zato, ker jim niso bili dovoljeni stiki z materjo. Zaradi slednjega je bila po ugotovitvah ESČP tudi materi kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.”
Predsednik okrožnega sodišča je po ugotovitvah sodišča s tem, ko “je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku, v nasprotju z objektivnimi vnaprej določenimi merili nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov”. Utemeljene niso bile niti začasni odredbi in sodba o prepovedi stikov med otroki in njihovo materjo. Z ustreznimi in zadostnimi razlogi ni bil podprt niti sam odvzem otrok materi. “Še več, nacionalna sodišča niso zagotovila ustreznega zastopanja interesov otrok med postopki urejanja stikov in skrbništva,” so še dodali.
Pri nas pa se tudi dogaja, da so oškodovanci včasih prisiljeni iti tudi kar dvakrat skozi izvajanje dokazov; da je to grozljivo v primerih, kot je denimo posilstvo, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Čeprav gre v konkretnem primeru pozdraviti razsodbo višjega sodišča, pa najverjetneje ne bo lahko, saj se bo morala s tem sedaj očitno spopasti žrtev posilstva, potem ko je drugostopenjsko sodišče v primeru posilstva 15-letnice drugače interpretiralo dokaze kot prvostopenjsko in šlo v razveljavitev oprostilne sodbe za peterico moških. Odvetnik Žiga Klun, ki zastopa enega od obtoženih, je namreč v izjavi za Dnevnik in Večer povedal: “Drugostopenjsko sodišče je drugače interpretiralo dokaze kot prvostopenjsko in mu je naložilo, naj vse dokaze ponovno izvede in po potrebi dopolni dokazni postopek. Nato naj okrožno sodišče na novo ovrednoti vsa dejstva in okoliščine ter svojo odločitev prepričljivo obrazloži.”
Spomnimo. V konkretnem primeru gre po navedbah 24 ur za primer, ko naj bi se pet oseb spravilo nad komaj 15-letno dekle. Eden od njih se je z dekletom spoprijateljil preko družabnega omrežja, nato pa naj bi jo eden od obtoženih skupaj še z dvema z avtomobilom odpeljal na mesto, kjer se je dogodilo posilstvo mladoletnega dekleta. Povrhu vsega pa je nato eden od peterice vse skupaj še snemal in posnetek objavil preko aplikacije Snapchat, ki je med mladimi še posebej priljubljena.
A. H.