Plačilne liste ministrstva za zunanje zadeve razkrivajo vrtoglave zneske, ki jih minister Karl Erjavec izplačuje svojim tesnim sodelavcem v času, ko vlada Mira Cerarja noče odpraviti plačnih anomalij in varčevalnih ukrepov v javnem sektorju.
Po tem, ko smo v preteklosti že poročali o vrtoglavih zneskih preko 1.800 evrov, ki jih je minister Karl Erjavec izplačeval svoji tesni prijateljici Vlasti Vivod, zdaj lahko vidimo še ostale zneske, ki jih ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) ni želelo objaviti po odločbi, ki jo je izdala Informacijska pooblaščenka. Takrat je MZZ vložil tožbo proti sindikalnemu zaupniku Petru Golobu češ, da je želel v svoji izjavi namigovati na intimno razmerje med Erjavcem in Vivodovo.
Golob je na svojem blogu opisoval, da sam ni nikoli omenjal besedne zveze “intimnost razmerja”, temveč je uporabil bolj nedolžno verzijo zveze “tesna prijateljica”, zato se mu zdi nenavadno, da izkušeni politik Erjavec začuti namig na svojo intimnost ter potoži, da se mu s tem posega v družinsko življenje.
Od navadne biblitekarke do profesionalne diplomatke MZZ
Da ne gre za neresnične ali zlonamerne govorice, je Golob podkrepil z dejstvi, da je prav Erjavec tisti, ki je Vlasti Vivod omogočil hitro in bleščečo kariero, v kateri je z bliskovito hitrostjo napredovala iz navadne bibliotekarke na Ministrstvu za obrambo do profesionalne diplomatke MZZ, in to brez predhodnih diplomatskih izkušenj. Sedaj je imenovana v najvišji uradniški naziv –sekretarke v 54. plačilnem razredu.
Medsebojno “prijateljsko” naklonjenost ministra Erjavca in Vivod je Golob podkrepil še z nerazumno visokim finančnim nagrajevanjem v času največje finančne krize, s katerimi je vodja kabineta v obliki dodatkov za stalno pripravljenost zaslužila dodatnih 1.100 evrov na mesec, preko 650 evrov na mesec naj bi prejela kot dodatek za delovno uspešnost, dodatnih 500 evrov za delo preko polnega delovnega časa ter še 150 evrov na podlagi položajnega dodatka.
Poleg ljubezenskih afer v Mladiki je Golob omenil še finančno nagrajevanje nekdanjega vodja pravne službe MZZ Boštjana Puclja, ki naj bi bil po njegovih besedah soodgovoren za nezakonita ravnanja vodstva MZZ in povzročeno škodo. Odgovor ministrstva na tožbo posredno priznava nagrade v obliki dodatka za povečan obseg, navedbe o nezakonitosti ravnanj pa označi za žaljive in neresnične, obenem pa izrecno prizna, da je bilo v postopku Golobove izvršbe proti MZZ sprejeto zmotno pravno stališče MZZ “popolnoma usklajeno” z državnim pravobranilstvom.
Kakor se je izkazalo in bilo pričakovano je tožba MZZ padla v vodo. Kot piše Peter Golob: “Na podlagi odločbe Informacijske pooblaščenke (IP) in sodbe Upravnega sodišča RS, ki je zavrnilo tožbo MZZ zoper odločbo IP, smo po dobrem letu in pol prikrivanja (od 4. 2. 2016) od MZZ končno pridobili plačilne liste ministrovih najožjih sodelavcev.”
“Izredne zasluge” ali kronizem?
Iz podatkov je razvidno, da je Erjavec svojemu svetovalcu Edvinu Skritu izplačeval dodatke, ki so presegali 1.600 evrov na mesec. In to ravno v času, ko “etična” vlada Mira Cerarja ostalim v javnem sektorju odreka odpravo varčevalnih ukrepov ter plačnih anomalij. Da to nakazuje izredno licemerstvo s strani ministra, ni nikakršno vprašanje, saj gre po besedah Goloba za “izrazito neenakopravno obravnavo zaposlenih oz. diskriminacijo.”
Ugiba se, da naj bi bila Erjavčeva izredna naklonjenost do Skrita znak prihodnjega imenovanja na enega od desetih veleposlaniških mest, ki jih bo opravila Cerarjeva vlada do konca svojega mandata.
Ivan Šokić