Vodja Evropske unije Charles Michel je v petek posvaril, da bi vojna med Izraelom in Hamasom lahko povzročila porast beguncev, namenjenih proti Evropi, kar bi povečalo tveganje za spodbujanje protimigrantskih sil, poglabljanje delitev širjenje napetosti med podporniki Izraela in Palestinci. O morebitnem migrantskem valu in njegovi zajezitvi smo govorili tudi z nekdanjim direktorjem Obveščevalno-varnostne službe (OVS) Ministrstva RS za obrambo Boštjanom Pernetom, ki pravi, da je “ključnega pomena spremljanje razmer” in da so gotovi zaključki v tem trenutku nemogoči, saj ostaja še veliko odprtih vprašanj.
“Spremljanje razmer je ključnega pomena, obveščevalni sistem mora narediti svojo nalogo in pravočasno opozoriti, če bo do tega migrantskega vala prišlo,” je dejal nekdanji direktor OVS Boštjan Perne, ki pravi, da sta v tem trenutku možna dva scenarija, da pa je trenutno najbolj ključnega pomena spremljanje razmer.
“Ena možnost je, da se palestinskim beguncem v primeru, da bi bila Gaza res kopensko napadena, saj v tem primeru ljudje tam ne bodo mogli ostati, ponudi humanitarni koridor izven območja Gaze. Ena možnost je, da to stori Egipt in odpre mejo, kar je sicer malo verjetno glede na njegovo nezainteresiranost in določene dogovore, ki navajajo, da begunci v Egipt ne gredo.” Kot drugo možnost Perne vidi odprtje drugega koridorja v neko drugo varno državo, pri čemer izpostavi Turčijo, ki po njegovih besedah bolj simpatizira s Palestinci, ali pa neko drugo arabsko državo. Kot poudarja Perne, je potrebno najprej ugotoviti, ali bo dejansko prišlo do “exodusa iz Gaze in ali bodo Izraelci vztrajali na tem, da je jug enklave varen in da bo v vojnem stanju samo sever, preveč je nekih odprtih vprašanj, da bi lahko karkoli zaključili,” je prepričan Perne.
“V kolikor bi dejansko prišlo do bega beguncev iz Palestine, bi se to po njegovih besedah lahko izvedlo le prek mejnega prehoda v Egiptu, pri čemer je potrebno upoštevati, da si večina Palestincev želi živeti v blagostanju, kar pomeni, da bi najverjetneje krenili proti Evropi. Perne izpostavlja, da ta migrantski val danes ni več taka “tabu tema, kot je bilo to pri sirskem mingrantskem valu”, zato tudi vodje v Evropi že opozarjajo na to možnost. S tem je imel v mislih prav vodjo Evropske unije Charlesa Michela, ki je v petek posvaril, da bi vojna med Izraelom in Hamasom lahko povzročila porast beguncev, namenjenih proti Evropi, kar bi povečalo tveganje za spodbujanje protimigrantskih sil, poglabljanje delitev in širitev napetosti med podporniki Izraela in Palestinci.
“Evropa se vsega tega zaveda, ampak še enkrat opozarjam, najprej je treba spremljati razmere, potem pa ocenjevati situacijo, saj smo še dva koraka stran od migrantskega vala,” je jasen Perne. Perne nadaljuje, da ni še čisto gotovo, da do migrantskega vala sploh pride, vsekakor pa pravi, da vsi upamo, da se zadeva odvije z najmanjšim številom možnih nedolžnih civilnih žrtev, “ni pošteno, da je dva milijona ljudi talec neke teroristične organizacije”.
Evropa trenutno ni sposobna preprečiti migrantskega vala
“Če bi že prišlo do tega migrantskega vala, bi bila najhitrejša migrantska pot, ki je tudi najbolj utečena, ta iz Libije, Tunizije proti Italiji, druga pa je ta nam bolj znana balkanska pot prek Grčije in Turčije naprej v Evropo,” je kot dve možnosti naštel Perne, ki meni, da glede na trenutno obnašanje Evrope tega vala ne bo mogoče zajeziti. Pri tem krivi predvsem neenotno politiko Evrope.
“Evropa ni sposobna sprejeti neke celovite migrantske politike, da bi razmejili ilegalne in legalne migracije, da bi razmejili begunce od socialnih in ekonomskih migrantov, tega Evropa trenutno ni sposobna,” je kritičen Perne, ki v tem primeru ne vidi nobene možnosti, da bi Evropa migrantski val lahko preprečila. Kot dober primer je izpostavil avstralsko prakso preprečevanja prihoda migrantov prek morja, ki je več kot učinkovita. “Na avstralski vladni spletni strani imajo zapisano, da obstaja ničelna možnost, da nekdo ilegalno pride k njim, imajo zelo odločno politiko, praktično so ilegalne migracije izničili,” poudarja Perne.
Tanja Brkić