Pred dnevi so okoli 20. ure zvečer policisti v Kočevju pri kontroli prometa pričeli ustavljati osebno vozilo, ki na znake policistov ni ustavilo, ampak odpeljalo naprej. Voznik in njegov sopotnik, za katerega se je izkazalo, da sta Roma, sta vozilo po krajši vožnji nato ustavila na travniku in s kraja zbežala. Policisti so mladoletnega voznika prijeli, pri tem pa je do njih prišlo večje število Romov, ki so z udarci, odrivanjem in grožnjami policistom želeli preprečiti navedeno prijetje.
V postopku je bila nato za nujno potreben čas odvzeta prostost trem osumljencem, ki so sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja. Prav tako je med postopkom ena osumljenka v službeno vozilo policije vrgla kamen in ga poškodovala. V postopku sta bila dva policista lažje poškodovana. Zoper vse štiri osumljence bo podana kazenska ovadba zaradi suma izvršitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in poškodovanja tuje stvari …
V nadaljevanju objavljamo vprašanja in odgovore nanje:
Kako komentirate da Romi policiste vse pogosteje napadajo, zakaj se jih ne bojijo?
Problem je v manjku vzgoje romskih otrok. Ko odrastejo se temu primerno obnašajo, posebno še, ker so bili zelo dobro seznanjeni, kakšne pravice imajo. Ne poznajo pa dolžnosti in uveljavljajo svoja pričakovanja pogosto nasilno. Policisti to vedo, zato obstajajo zadržki oziroma odločnosti, ko je potrebno intervenirati z uporabo prisilnih sredstev. Trenutna oblast zelo omejevalno in kreativno interpretira uporabo le teh. Šli so celo tako daleč, da so načelo sorazmernosti razumeli kot človekovo pravico, ki se uporablja neposredno. Naj pojasnim, da je “sorazmernost” podnačelo ustavnega načela pravne države, ki ga je razvilo ustavno sodišče v svoji ustavnosodni praksi. Kot tako ne sodi v kategorijo človekovih pravic izrecno naštetih v II. poglavju ustave, ki se predpisano res lahko uporabljajo neposredno. Policisti so dolžni delati po zakonu tako, da se opravijo policijske naloge z najmanjšimi škodljivimi posledicami. Zaradi tovrstnega kreativnega interpretiranja določb o policijskih pooblastilih posledično policisti ne vedo, ali se jim bo po interveniranju očitalo nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev. Posledično so lahko kazensko ovadeni, odškodninsko toženi in lahko izgubijo službo, posebno še, če domnevne oškodovance Rome zastopajo odvetniki ob pomoči kakšne levičarske nevladne organizacije. Neodločnost pri interveniranju je tudi evidentna v povečanem številu lahko in hudo telesno poškodovanih policistov, kot to izhaja iz letnega poročila policije. To ni dobro za varnostni sistem, ki bi ga bilo po mojem mnenju potrebno dograditi z zagotovitvijo večje pravne varnosti policistov. Mogoče s formulacijo pravno vzdržne “imunitete”, ki bi policiste varovala pred neupravičenimi pravnimi postopki in pred negotovostjo mogoče izgube službe in s tem socialne varnosti.
Zakaj policisti niso uporabili strelnega orožja?
Uporaba strelnega orožja je zakonsko strogo urejena v 96. členu ZNPPol. Policist sme uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje. Očitno sta policista na terenu ocenila, da njuno življenje ni bilo ogroženo.
Kako rešiti dotično problematiko?
Kratkoročno je problematiko mogoče umiriti z opazno večjo prisotnostjo policije v bližini romskih naselji. Dolgoročno pa je to mogoče z uspešno vzgojo. Sistemski predlogi, ki celovito naslavljajo to problematiko so bili ugotovljeni s strani vladne delovne skupine in predlagani v realizacijo, vendar ob nastopu nove oblasti niso bili implementirani, ravno tako so bili prezrti predlogi sprememb določenih zakonov s strani 11 županov jugovzhodne Slovenije, ki tudi celovito obravnavajo to problematiko. Rešitve so torej znane, ni pa znano, kaj motivira trenutno koalicijo, da ohranja trenutno anarhijo v škodo ljudi in ne želi sprejeti učinkovitih rešitev.
Kako komentirate poročanje medijev, ki Romov ne poimenujejo, ampak skrivajo njihovo pripadnost?
Mislim, da Romi nimajo razlogov, da bi se sramovali svojega porekla, zato ne more biti nič napačnega, če se navede njihova pripadnost. Skrivanje tovrstnih podatkov niža kredibilnost medijev, kateri bi morali poročati skladno s novinarskim kodeksom.
