Po razkritju domnevnega nasilja nekdanjega vodje poslanske skupine SD Janija Prednika se je dvignil prah v javnosti. Presenetljivo hitro sta se odzvala tudi stranka Levica in Inštitut 8. marec, ki sta v preteklosti molčala o primeru kulturnika Dušana Smodeja in aferi Fotopub. Od izbruha škandala so minila že več kot tri leta, zadeva pa še vedno visi v zraku brez končnega epiloga, medtem ko “borke za pravice žensk” o tem ne spregovorijo niti besede.
Afera Fotopub je izbruhnila avgusta 2022, ko so na profilu na Instagramu, imenovanem Proti nasilju Dušana Smodeja, anonimno pricurljale obtožbe o spolnem nadlegovanju, psihičnih manipulacijah in finančnih goljufijah. Smodej naj bi na “umetniških zabavah” skupaj s sodelavci proti volji mladih žensk uporabljal drogo GHB za omamljanje, nato pa se nad njimi spolno in fizično izživljal. Poleg tega so se pojavili očitki, da njegovo novomeško društvo Fotopub zaposlenim in sodelavcem ni izplačevalo dogovorjenih honorarjev za opravljeno delo.
Policija je takoj po razkritju začela obsežno preiskavo – do oktobra 2022 je opravila več kot 80 pogovorov s pričami, pregledala več kot 5000 spletnih objav in sodelovala s tujimi varnostnimi službami. Na podlagi zbranih dokazov so zoper Smodeja vložili štiri kazenske ovadbe – dve za poseg v spolno nedotakljivost, eno za omogočanje uživanja prepovedanih drog in eno za povzročitev hudih telesnih poškodb.
Januarja 2023 je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložilo zahtevo za sodno preiskavo, ki jo je sodišče odobrilo maja istega leta in zaključilo sredi leta 2024. Konec leta 2023 je policija dodala ovadbo zaradi suma goljufije. Uredništvo Nove24TV se je z vprašanji o trenutnem stanju postopka obrnilo tudi na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, vendar na odgovore še čaka.
Dušan Smodej je vse očitke dosledno zanikal in napovedal molk do konca sodnih postopkov. Kljub temu je med preiskavo poskušal nadaljevati mednarodno kariero, in sicer med drugim kot kurator razstav v Parizu, Bologni in Milanu. Še posebej odmevna je bila njegova nominacija med finaliste prestižne italijanske nagrade za mlade umetnostne kritike, dokler ga organizatorji niso umaknili s seznama po slovenskem protestu, ki ga je podprlo 388 podpisnikov. Dodatno relevantno dejstvo je, da je Smodej v času afere prejel podporo iz krogov, povezanih z levimi kulturnimi iniciativami, kar je sprožilo debate o selektivnem spregledovanju zlorab v “lastnih vrstah” – podobno kot v primerih drugih kulturnih afer, v katerih so žrtve ostale brez glasne podpore feminističnih organizacij.
Škandal se je še bolj zapletel, ko se je med osumljenci znašel tudi minister za delo Luka Mesec. Sprva je vsakršno povezavo odločno zanikal in grozil s tožbami zaradi “klevet”, vendar so pozneje na platformi X (nekdanji Twitter) zaokrožili anonimni posnetki, ki naj bi ga prikazovali na zabavi Romana Uranjeka in pred vhodom v Fotopub med popivanjem.
Levi mediji so poskušali zgodbo minimalizirati, a zaman. Razkritja so odprla vprašanja o odgovorni porabi davkoplačevalskega denarja. Društvo Fotopub je namreč pod krinko spodbujanja “sodobne umetnosti” prejelo več kot 130.000 evrov iz javnih virov prek 33 projektov. Največ je prispevalo ministrstvo za kulturo (57.026 evrov), sledili sta Mestna občina Novo mesto (40.258,94 evra) in Mestna občina Ljubljana (20.700 evrov).
Dodatno dejstvo, ki kaže na sistemske pomanjkljivosti, je, da je revizija kulturnega ministrstva leta 2023 razkrila nepravilnosti pri poročanju o teh sredstvih, in sicer vključno z manjkajočimi računi in nepojasnjenimi izdatki, kar je vodilo v zaostritev pravil za financiranje nevladnih organizacij v kulturi.
Kljub temu celovita dokumentacija o porabi ni bila dostopna, kar izpostavlja kronično pomanjkanje transparentnosti v tem sektorju. Ali bo ta afera končno prisilila k spremembam ali bo ostala le še ena v vrsti pozabljenih zgodb?
A. H.