Očitno bomo priča fenomenu, ko bo parlamentarna stranka lahko postala vsaka stranka, ki bo uspela na svojo stran pridobiti kakšnega izmed aktualnih poslancev v hramu demokracije. Ustavno sodišče je namreč v sredo ugodilo tožbi Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki je zoper RTVS vložilo tožbo zaradi neenakopravne in diskriminatorne obravnave v predvolilnih soočenjih. Ker je ta odločitev sprožila pravi domino efekt, soočenje na RTVS sedaj namreč zahteva tudi tako imenovani žvižgač Ivan Gale. “Mislim, da je ta odločitev popolnoma deplasirana. Vztrajam pri stališču, da so parlamentarne stranke tiste, ki so imele izvoljene poslance v času obstoja stranke,” je glede odločitve komentiral poznavalec upravnega prava in nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek.
Gibanje Svoboda je motila odločitev vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki je njihovo novonastalo stranko sodeč po mnenju tamkajšnje pravne službe uvrstilo med neparlamentarne stranke na predvolilnih soočenjih. Sami so namreč menili, da bi morali imeti priznan status parlamentarne stranke potem, ko sta se jim pridružila dva poslanca. Tukaj so se sklicevali na primer Naše dežele Aleksandre Pivec, ki ji je bil podeljen status parlamentarne stranke kot pravni naslednici stranke DeSUS. Kljub temu, da so se tudi tukaj kresala mnenja, pa je vendarle potrebno priznati, da obstaja neka razlika, na katero je sicer spomnil tudi dr. Tone Jerovšek. Pivčeva je bila namreč nekdaj v parlamentu in je bila predsednica stranke DeSUS, medtem, ko je bil predsednik Gibanja Svoboda zaposlen v Gen-I.
Skratka, stranka Gibanje Svoboda se je naprej na odločitev RTVS pritožila, nato pa je na ustavno sodišče vložila tožbo. Ob tem pa so tudi sprejeli odločitev glede bojkota predvolilnih soočenj na nacionalki. STA poroča, da je Upravno sodišče RS v odločitvi izpostavilo, da so v stranki izkazali nastanek težko popravljive škode, “ki je, potem ko bo volilne kampanje enkrat konec, ne bo mogoče več odpraviti“. Prav tako so med drugim dodali, da je sodišče presodilo, da gre za škodo zaradi “posega v ustavni pravici iz 43. člena Ustave”. Odločitev sodišča pomeni, da bo lahko novonastalo gibanje že ta četrtek sodelovalo na predvolilnem soočenju na RTVS. Preko družabnega omrežja Twitter so namreč potrdili svojo odločitev in dodali, da bo stališča o zunanji politiki zastopal nekdanja veleposlanica in mlajša sestra Draga Kosa Marta Kos.
https://twitter.com/Gibanje_Svoboda/status/1511701763321176067
Jerovšek: Gibanje svoboda nima ničesar, kar bi kazalo na parlamentarno stranko
Ker je omenjena odločitev sodišča že sprožila domino efekt, ker si soočenj sedaj želi tudi Gale, h kateremu je iz Levice pristopila Violeta Tomić, poraja pa se vprašanje, kako se bo okrog nastopov na predvolilnih soočenjih špekuliralo v prihodnosti, smo za mnenje povprašali poznavalca ustavnega prava. Čeprav dr. Jerovšek dokumenta z odločitvijo ni uspel prebrati, pa sam zagovarja stališče, da je odločitev glede Golobove stranke popolnoma deplasirana. “Vztrajam pri stališču, da so parlamentarne stranke tiste, ki so imele izvoljene poslance v času obstoja stranke. Ne pa tisti, ki so prehajali iz ene stranke v drugo in pa tretjo. Kdor ni imel svojih izvoljenih poslancev ni parlamentarna stranka. Tudi če bi jih šlo pet ali pol na drugo stran. Počivalšku denimo so se poslanci razpolovili, ampak on ima še vedno izvoljene poslance. Ne pa ti, ki so s prestopom poslancev postali parlamentarna stranka. In ti bi sedaj morali imeti status take stranke, ki ima na televiziji prednost pri parlamentarnih soočenjih? Tu se je sodišče spet postavilo na eno stališče, ki je tukaj znano.”
Jerovšek je spomnil, da je na enem izmed nedavnih posvetov govoril o tem, kako problematično je pri nas sodstvo. V nekaterih zadevah se namreč že vnaprej ve, ko je vložena tožba ali pritožba ali izdana sodba, da bo odločitev taka in taka. Ali bodo zavrgli, ali zavrnili, ali pa bo zastarala, če ne bodo znali nič najti, kako bi denimo nekoga s sankcioniranjem sodili ali kaj podobnega. “Skratka, o tej Golobovi zadevi pa mislim, da to ni parlamentarna stranka. Ničesar nima, kar bi kazalo na parlamentarno stranko. Gre za stranko, ki je zadnjih hip ustanovljena,” je jasen.
Očitno se z odločitvijo sodišča ne strinja tudi doktor pravnih znanosti dr. Janez Pogorelec, saj meni, da bi morali obstajati strožji kriteriji, kaj parlamentarna stranka je, torej, da so to le stranke, ki so s svojo listo kandidatov prišle v parlament. “Pravila bi morala biti taka, da je parlamentarna le tista stranka, ki ima poslansko skupino, se pravi vsaj tri poslance. Strožji kriterij, da so to le stranke, ki so s svojo listo kandidatov prišle v parlament, bi lahko ob razpadu strank povzročal težave. 3 poslanci, to rabimo!” je namreč zapisal.