“Kako naj jaz kot gledalec zaupam novinarjem, da bodo kritični do vlade, če delujejo oziroma protestirajo skupaj z ministrico,” je med drugim dejal direktor TVS Uroš Urbanija v oddaji Arena na RTV Slovenija. V njej so debatirali o stalnem pritisku vlade na vodstvo javnega zavoda in protiustavnosti namena ustavnega sodišča, ki išče način za razveljavitev začasnega zadržanja izvajanja novele o RTVS. Voditelj Igor Pirkovič je poleg Urbanije gostil tudi v. d. generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha in vrhovnega sodnika Jana Zobca. V želji po pluralizmu in korektnem dialogu sta bila povabljena tudi predstavnik Gibanja Svoboda in kulturna ministrica Asta Vrečko, ki pa sta svojo prisotnost opravičila.
Boj aktualne vlade za javni zavod RTV Slovenija je v polnem teku. Ustavno sodišče je odločilo, da izvajanje novega zakona o RTV začasno zadrži, po tem pa že išče načine, da bi razveljavilo zadržanje, kar je po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca pravno nemogoče. V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough nedvoumno zagotavlja, da vodstvo RTVS deluje zakonito in izpolnjuje reforme, ki so si jih zadali ob nastopu na pozicijo, da pa bi razčistili vse očitke vlade in povedali tudi svojo plat zgodbe, se je obrnil na EU komisijo, od katere pričakuje pozitivno povratno informacijo.
Voditelj Igor Pirkovič uvodoma v. d. generalnega direktorja RTV povpraša o očitkih, ki mu jih očita aktualna vlada, češ da deluje nezakonito in da finančno potaplja javno televizijo. Grah Whatmough odgovarja, da je znano, da je zavod zadnjih 10 oziroma 15 let v finančno nezavidljivem položaju, na kar so opozorili tudi njegovi predhodniki, pa tudi različni organi državnega zbora, ki so sprejeli številne sklepe o ureditvi finančnega položaja RTV Slovenija. Sam je ob svoji kandidaturi predlagal program dela in napovedal reforme za sanacijo, “v dveh letih smo z ustvarjanjem tehnoloških viškov ustvarili za 5 milijonov evrov prihrankov, je pa res, da je vlada z lanskim dvigom plač ustvarila na masi za plače spet 5 milijonov evrov stroškov, ob tem, da je cena elektrike visoka, kar pomeni še 5 milijonov evrov dodatnih odhodkov kot v letu 2021“. Whatmough je na podlagi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju členov novele še vedno zakonit predstavnik poslovodstva RTV, izpolnjuje namreč vse pogoje po statutu, po katerem so bili imenovani ne le on, ampak tudi vsi njegovi predhodniki na tem mestu.
Grah Whatmough: Delujemo zakonito
“Delujemo zakonito v tem javnem zavodu, in čeprav včasih v kakšnem časopisu beremo o domnevnih kaznivih dejanjih, zaenkrat nisem še nobenih očitkov slišal o kakršnih koli nepravilnostih ali celo kaznivih dejanjih, ki naj bi jih jaz ali moji sodelavci v tem času zagrešili,” je dejal Grah Whatmough.
V nadaljevanju je voditelj prikazal videoposnetek premierja Roberta Goloba, v katerem ta za nižjo podporo vladi krivi poročanje RTV Slovenija o njej in da bi, če bi ta zares bila neodvisna, poročala o tem, “kako dobro je, da imamo Svobodo”. Ob tem izjavo komentira direktor TVS Uroš Urbanija, ki pravi, da je javna televizija kritična do vseh politikov ne glede na opredelitev, in izpostavi zaskrbljujočo situacijo, ki se je zgodila nedavno, da je namreč vladna predstavnica, ministrica za kulturo Asta Vrečko, protestirala skupaj s peščico zaposlenih na RTV. “Tukaj se brišejo meje med novinarstvom in politiko, tukaj pa je stvar zaskrbljujoča,” je dejal.
Urbanija: Vlada očitno ne ve, kako deluje javni zavod
Vladajoča politika vodstvu RTV očita tudi upoštevanje “navodil s Trstenjakove”. Na to Grah Whatmough odgovarja, da izvršuje reforme, ki jih je napovedal že ob sami kandidaturi in o tem poroča programskemu svetu. Vse izjave vladajočih politikov predstavljajo pritiske na vodstvo, česar so postali že vajeni v zadnjem letu. Prav zato, da na to opozori, se je Grah Whatmough obrnil na Evropsko komisijo, ki ji želi predstaviti tudi svojo plat zgodbe oziroma plat zgodbe vodstva RTVS. Urbanija o izjavah politikov in pritiskih izpostavi dejstvo, da “vlada očitno ne ve, kako ta zavod sploh deluje in kakšna so pooblastila direktorja televizije, RTV nista direktor ali generalni direktor, RTV je dva tisoč zaposlenih, ki se trudi vsak dan delati strokovno in profesionalno, če nekaj posameznikov protestira, to ni problem RTV, ampak njihov problem in problem aktualnih sodelujočih politikov, ki si skušajo podrediti RTV”, je dejal Urbanija.
Urbanija se strinja, da je direktor televizije odgovoren za vse, kar se v zavodu dogaja, o sami gledanosti pa Urbanija izpostavi dvoje, in sicer, “preden gremo k številkam, je treba pogledati vsebino. Kako naj jaz kot gledalec zaupam novinarjem, da bodo kritični do vlade, če delujejo oziroma protestirajo skupaj z ministrico“, se sprašuje in dodaja, da je potrebno za novinarje vzpostaviti profesionalne standarde. Kar pa se tiče številk, se Urbanija nasloni na očitke poslanke Gibanja Svoboda Mojce Šetinc Pašek, ki je nedavno očitala “enormni” padec gledanosti, “govorila je o 270 tisoč gledalcih, ki naj bi jih imel Dnevnik še v njenem času, kar je evidentna laž“, je povedal Urbanija, ki je zahteval točne podatke, po katerih je jasno, da je Dnevnik beležil gledanost od 120 do 140 tisoč gledalcev.
Zobec: nastala bo nepopravljiva škoda
Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje novega zakona o RTV, ker ta utegne biti neustaven, a vendar zdaj skušajo odpraviti to odločitev. Gre za nenavadno prakso, pri čemer Zobec zatrjuje, da to pravno ni možno, saj zakon o Ustavnem sodišču te možnosti ne predvideva. “Sodna praksa je to možnost zavrnila skozi 28-letno prakso”, je dejal Zobec, ki dodaja, da se je to zgodilo enkrat, “vendar je celo takrat uredba hkrati določala, da pobudnikov položaj ostane neokrnjen”. To pa je v nasprotju s tem, kar želijo narediti danes, ko bi ustavno sodišče “kratko malo razveljavilo to zadržanje, s čimer bi zagrešilo hudo protiustavnost, ne samo da tega sodna praksa ne potrjuje, še več, zadržanje v tem primeru je ustavno nujno, ker brez njega pobudniki ne bi imeli nikakršnega sodnega varstva in bi mandati nepovratno prenehali“, je bil jasen.
Tanja Brkić