Nemški politiki tako močno zavračajo AfD, da jih celo zmerjajo z nacisti. Predsednik vlade Severnega Porenja-Vestfalije Hendrik Wüst iz CDU je za FAS dejal: “AfD ni protestna stranka, je nevarna nacistična stranka.” Zdaj bi jih rad politični establišment celo prepovedal.
Nemčija se ubada s potencialno eksplozivno razpravo o tem, ali prepovedati skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo ali AfD. Nemško levico so šokirala razkritja, da so se visoki predstavniki etabliranih strank udeležili sestanka, na katerem naj bi razpravljali o množičnih deportacijah, zato so sprožili velike proteste in javno obsodbo.
AfD, ki je še naprej druga na politbarometrih, pravi, da jo nasprotniki škandalozno blatijo. “Panika se širi. Lahko zavohamo vaš strah,” je ta teden izjavil poslanec AfD Bernd Baumann, ko je nagovoril politike iz strank vladajoče koalicije.
Preiskovalna hiša Correctiv je novembra objavila bombastično poročilo o “skrivnem” sestanku v hotelu blizu Berlina, na katerem je sodelovalo okoli 20 ljudi – vključno z visokimi osebnostmi AfD in neonacističnimi vplivneži. Prisotna naj bi bila tudi vsaj dva člana desnosredinskih Krščanskih demokratov (CDU), stranke nekdanje kanclerke Angele Merkel.
Razprava naj bi se osredotočala na tako imenovano “remigracijo” – odstranitev milijonov zavrnjenih prosilcev za azil in neasimiliranih, čeprav udeleženci sestanka zanikajo, da bi bilo govora o tem.
Levičarski protesti
Policija in organizatorji so sporočili, da se je po prvih ocenah sobotnih protestov po državi udeležilo najmanj 300.000 ljudi. Približno 35.000 se jih je udeležilo pohoda v Frankfurtu, finančnem središču države, podobno število pa se je udeležilo tudi v zahodnem mestu Dortmund. Najmanj 50.000 ljudi se je v petek zbralo v središču Hamburga, da bi poslušali sporočilo levosredinskega župana Petra Tschentscherja: “Enotni smo in odločeni, da ne bomo dovolili, da bi bila naša država in demokracija uničena že drugič po letu 1945.” Pri tem je pomembno, da se je o teh protestih veliko bolj poročalo, kot o protestih t. i. traktoristov – kmetov, ki jih je levosredinska vlada na milost in nemilost prepustila ekoludizmu.
Po poročanju nemških medijev naj bi ves konec tedna potekale demonstracije v približno 100 krajih in mestih, v nedeljo pa protesti v Berlinu, Münchnu, Kölnu, Dresdnu, Leipzigu in Bonnu.
AfD se brani in obsoja pozive k prepovedi
Odziv vodstva AfD je bil bojevita zavrnitev, pomešana s prizadevanji, da bi se distancirali od polemike. Šlo je za zasebno in ne tajno srečanje in ga ni organizirala stranka, vztrajajo.
“Seveda so vsi, ki imajo nemško državljanstvo, del našega naroda,” je dejala Alice Weidel, sovodja AfD in njen najbolj prepoznaven obraz. “Prav zato nemškega potnega lista ne bi smeli dati kar komur koli.” Obsodila je kakršno koli zamisel o prepovedi njene stranke, pa tudi poročanje, ki je privedlo do ponovnega razvnemanja te razprave.
“Škandalozno je, ko levičarski aktivisti z metodami Stasija napadejo zasebno srečanje, da bi vohunili za uglednimi državljani.” Udeleženci sestanka so poročila o množičnih deportacijah sicer označili za lažne novice.
V odzivu na poročila je 25 poslancev socialdemokratskega bundestaga pozvalo k preučitvi prepovedi AfD, zlasti za “ekstremistična” državna združenja”.
Politiki in pravniki skeptični do prepovedi
Vendar so bili pravniki in politiki skeptični do takšne ad hoc prepovedi.
“Prepoved nima smisla,” je dejal dr. Horst Meier, ustavni pravnik, ki meni, da bi bilo pravno možno, vendar slabo svetovano.“Tekmovanje med strankami mora potekati na političnem odru, ne na sodišču,” je dejal za BBC.
Nemška ustava pravi, da je treba stranke, ki skušajo spodkopati ali odpraviti “svobodni demokratični temeljni red”, šteti za neustavne.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta bili v Zahodni Nemčiji razpuščeni dve skupini: ultradesničarska stranka socialističnega rajha in komunistična KPD, vendar kasnejši primeri proti neonacistični NPD niso uspeli. Leta 2003 so sodniki ugotovili, da je infiltracija nemških varnostnih služb v NPD omejila nevarnost, leta 2017 pa je bilo gibanje ocenjeno kot preveč nepomembno.
Nemški podkancler Robert Habeck je ta teden AfD obtožil, da želi Nemčijo spremeniti v avtokratsko državo v ruskem slogu. Komentarje nekateri razumejo kot tiho podporo prepovedi. Toda v pogovoru za revijo Stern je priznal, da bi neuspeli poskus povzročil “ogromno” škodo.
Previden je bil tudi Thorsten Frei, poslanec iz CDU: “Moramo si postaviti drugo vprašanje. Če je stranka, kot je AfD, tako visoko, morajo obstajati razlogi. Nima smisla žaliti volivcev,” je dejal.
AfD si na evropskih volitvah obeta zmago
Alternativa za Nemčijo v pomembnem volilnem letu dosega rekorden uspeh na volitvah, saj je zasedla drugo mesto za CDU in pred vsemi tremi koalicijskimi strankami; socialdemokrati, zeleni in svobodni demokrati.
Njihova porast sovpada z nezadovoljstvom volivcev z razdeljeno vlado, pa tudi s političnimi vprašanji, kot so življenjski stroški in raven priseljevanja.
AfD upa, da bo na junijskih volitvah v Evropski parlament dosegla velik uspeh in bi lahko postala najmočnejša stranka na volitvah septembra prihodnje leto v treh vzhodnih deželah Turingija, Saška in Brandenburg.
Vsakršno prizadevanje za prepoved bi pomenilo resne politične nevarnosti in pravne ovire. Kljub temu je nemška notranja ministrica Nancy Faeser obljubila, da bo “uporabila vse razpoložljive instrumente za obrambo demokracije.”
Strankarska prepoved bi bila “najostrejši meč, ki je na voljo”, in ni izključila, da bi jo uporabili, vendar le kot zadnji korak.
I. K.