Slabši uspeh otrok z migrantskim ozadjem v raziskavi PISA, mednarodno primerjalni raziskavi o matematični, naravoslovni in bralni pismenosti 15-letnih učencev, so nekateri pripisovali morebitni diskriminaciji s strani učiteljev in učiteljic. A najnovejša raziskava je pokazala, da temu le ni tako.
Ker ima skoraj vsak tretji učenec v Nemčiji migrantsko ozadje, je raziskovalce z Univerze Duisburg-Essen zanimalo, ali prihaja do sistematične neenakosti pri ocenjevanju: če torej otroci z migrantskim ozadjem v nemških šolah dobivajo slabše ocene kot njihovi vrstniki brez migrantskega ozadja. “Naši rezultati ne kažejo sistematične diskriminacije, temveč nasprotno,” pa so ugotovili raziskovalci.
Po navedbah raziskovalcev so otroci z migrantskim ozadjem ali iz socialno ogroženih gospodinjstev pogosto bolje ocenjeni kot ostali učenci. Kot pravijo, učitelji nezavedno poskušajo kompenzirati socialno izključenost tako, da bolj prizanesljivo ocenjujejo otroke z migrantskim ozadjem.
Študijo so po poročanju medija Welt spodbudile ponavljajoče se ugotovitve, kot so tiste iz študije PISA, ki kažejo, da so otroci iz priseljenskih družin slabši v nemškem šolskem sistemu in pogosteje pridobijo nižjo izobrazbo kot vrstniki brez migrantskega ozadja.
Otroci teste v raziskavi izpolnjevali anonimno
V okviru študije so raziskovalci otrokom naložili opravljanje testov iz dveh predmetov – nemščine in matematike. Slednje so ti izpolnjevali anonimno, da učitelji niso mogli vedeti, koga ocenjujejo. Rezultate testov se je nato primerjalo z ocenami, ki so jih otroci pridobili pri rednem pouku, in izkazalo se je, da so učitelji pri otrocih z migrantskim ozadjem včasih bolj prizanesljivi, saj prilagajajo svoje ocenjevalne standarde ozadju učencev.
Učitelji po mnenju raziskovalcev poskušajo nezavedno upoštevati morebitne pomanjkljivosti, ki učence pestijo, kot so denimo težke življenjske razmere ali jezikovne težave. V razredih, kjer je več socialno prikrajšanih otrok in otrok, ki dosegajo nižje dosežke, je takšna praksa še posebej razvidna. Otroci s turškim poreklom so po izsledkih študije tisti, ki so v največji meri profitirali od bolj naklonjenega ocenjevanja.
Kot opozarjajo raziskovalci, tovrstna praksa ne prispeva nujno k večjemu uspehu pri izobraževanju. Če so namreč boljše ocene posledica nižjih pričakovanj, lahko otroci v nadaljevanju delujejo pod svojimi zmožnostmi. To pa je pravzaprav samouničujoče. Raziskovalci iz tega razloga pozivajo k ozaveščanju učiteljev in sprejetju sistemskih ukrepov, ki bi privedli k zmanjšanju izključenosti, saj k slabim ocenam otrok z migrantskim ozadjem prispevajo tudi drugi dejavniki, ne zgolj ocenjevanje s strani učiteljev.
Ž. N.