Nemčija se po izbruhu spopadov na nedovoljenih propalestinskih dogodkih in požigu sinagoge v sredo končno prebuja. Nemška vlada je pozvala k strožjemu uveljavljanju nemških zakonov proti antisemitizmu, nemški kancler pa je tokrat zavzel trdno stališče glede deportacij ilegalnih migrantov, kar je spodbudilo ostrejše pogovore o migracijah.
Nemški voditelji so po napadu na središče judovske skupnosti v Berlinu in številnih nedovoljenih propalestinskih dogodkih v zadnjih dneh pozvali k zatiranju antisemitizma, nemiri in vidno nasilje propalestinskih protestnikov pa je spodbudilo tudi strožje ukrepe glede ilegalnih migracij in prizadevanje, da se jih “deportira v čim večjem obsegu”.
“Antisemitizem v Nemčiji ni na mestu in storili bomo vse, da se mu zoperstavimo,” je v četrtek dejal nemški kancler Olaf Scholz. “To bomo storili kot državljani in kot tisti, ki nosimo politično odgovornost.” Scholz je dodal, da gre tudi za uveljavljanje obstoječih zakonov in da za sovraštvo do Judov in Izraela v Nemčiji ni prostora, poroča DW. Ogorčenje nemških voditeljev prihaja sredi izraelskega konflikta s Hamasom, ki ga med drugim ZDA, EU in Nemčija označujejo za teroristično skupino. Policija je v sredo aretirala več kot 170 ljudi, potem ko so izbruhnili spopadi na nedovoljenih propalestinskih dogodkih v Berlinu.
Scholz je dejal, da je Nemčija na strani Izraela in da nihče v državi ne bi smel ploskati napadom Hamasa na judovsko državo. Očitno naraščajoča podpora Hamasu dodatno spodbuja že tako intenzivno razpravo v Nemčiji o prihodih priseljencev, kjer desničarska migrantsko skeptična stranka AfD zmaguje na volitvah na vseh področjih kljub intenzivnim kampanjam proti njej. Zdaj se Scholz vključuje v razpravo o migrantih in vztraja, da jih “preveč prihaja”.
Kancler Olaf Scholz je dejal, da mora Nemčija začeti v večjem obsegu deportirati migrante, ki nimajo pravice do bivanja v državi. Zdi se, da je voditelj socialistov boj proti nezakonitim migracijam postavil za novo prednostno nalogo svoje vlade. V intervjuju za nemško revijo Der Spiegel je Scholz izrekel nekaj ostrih pripomb o migracijah. “Končno moramo v velikem obsegu deportirati tiste, ki nimajo pravice ostati v Nemčiji,” je dejal in dodal: “Deportirati moramo več in hitreje.” Zdi se, da so nekateri, pogosto islamski migranti arabskega porekla, vse bolj naklonjeni teroristom. Vse več je tudi resnih antisemitskih incidentov.
“Poostrujemo nadzor na mejah s sosednjimi državami, kot smo pravkar obvestili Bruselj. Prav tako želimo zmanjšati spodbude za nezakonito bivanje v naši državi,” je dejal in dodal, da se morajo tisti, ki nimajo perspektive za obstanek v Nemčiji, ker ne morejo uveljavljati zaščitnih razlogov, vrniti. “Da bi se to zgodilo, morajo biti naši organi na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, da lahko izvedemo deportacije, ko zvezna policija nekoga prime,” je dejal Scholz, ki je še napovedal večjo digitalizacijo in konec dobe nepotrebne papirologije.
Zmanjšanje birokracije in hitrejša deportacija
“V nekaterih zveznih državah prva stopnja v primeru deportacije traja štiri mesece, v drugih pa 39. To je nesprejemljivo. Deportirati moramo več in to narediti hitreje.” Predlagal je tudi sodelovanje z drugimi državami, da bi sprejele nazaj ljudi, ki so odšli v Nemčijo. Po njegovem mnenju so bile številne deportacije doslej neuspešne zaradi pomanjkanja sodelovanja izvornih in tranzitnih držav. Scholz je zanikal, da bi ubral novo linijo, in trdil, da je vedno imel takšno stališče, piše Spiegel.
Nemčija je v letih 2015 in 2016 prejela skoraj 1,2 milijona prošenj za azil, ki so jih spodbudile znane besede takratne kanclerke Angele Merkel “Wir schaffen das ” ali “To lahko rešimo”. Priliv je povzročil trenja tako znotraj Nemčije kot med evropskimi državami. Ko je Rusija napadla Ukrajino, je v Nemčijo vstopil še en milijon migrantov. V istem obdobju jih je več kot 200 tisoč zaprosilo za azil. Vse to je povzročilo pritisk na družbeni sistem in mnogi menijo, da je spodbudilo vzpon desničarskih strank v državi.
T. B.