V javnost so pricurljali dokumenti, ki razkrivajo, da je vodilni zahodni novinar, ki je dolgo veljal za enega najboljših nemških neodvisnih strokovnjakov za Rusijo, prejel najmanj 600 tisoč evrov od podjetij, povezanih z oligarhom, ki je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Hubert Seipel, nagrajeni filmski ustvarjalec in avtor, je prejel denar v obrokih. Kot razkrivajo dokumenti, je bil denar podpora njegovemu delu pri pisanju knjig, ki prikazujeta vzpon Vladimirja Putina na oblast ter predstavljata upodobitve, ki jih mnogi opisujejo kot naklonjene ruskemu predsedniku.
Gre za prvi primer, ki povezuje vplivnega zahodnega novinarja z znatnimi plačili, kar bi lahko nekateri razumeli kot poskus proputinovskih akterjev, da bi zagotovili pozitivno poročanje v mednarodnih medijih. Razkritja bodo verjetno odjeknila po vsej Nemčiji, kjer že od lanske invazije na Ukrajino divjajo razprave o vlogi delov politične in poslovne elite pri držanju Putina na oblasti kot tudi zaradi dolgoročne odvisnosti največjega evropskega gospodarstva od ruske nafte in plina.
Seipel, eden redkih novinarjev, ki je imel neposredne in redne stike z ruskim voditeljem, je priznal, da se je skoraj 100-krat srečal s Putinom. Nakazila je slednji prejemal z računov, povezanih z oligarhom Aleksejem Mordašovim, jeklarskim in bančnim magnatom, ki se je lani zaradi tesnih vezi s Kremljem znašel pod sankcijami.
Ni potrdil vsote prejetega zneska
Vsote zneska, ki ga je prejel, Seipel ni potrdil, čeprav dokumenti razkrivajo podrobnosti o plačilih v skupni vrednosti 600 tisoč evrov, ki naj bi bila povezana s pisanjem druge knjige. Seipel je potrdil, da je prejel podporo Mordashova, in dejal, da se “njegova podpora nanaša izključno na knjižne projekte“. Poudaril je, da naj bi pri tem ostal nepristranski in dodal: “Vedno sem postavljal jasne pravne meje, ki so zagotavljale mojo neodvisnost.” Dokumenti in Seipelov odgovor nakazujejo, da so bila plačila izvedena za njegovo delo na biografiji iz leta 2015 z naslovom Putin: Notranji pogledi na moč in knjigo z naslovom iz leta 2021 Putinova moč: Zakaj Evropa potrebuje Rusijo, ki sta bili obe izvirno napisani v nemščini.
Seipel, kot kaže, o plačilih ni informiral svojega založnika. Založba Hoffmann und Campe je namreč v odgovoru Guardianu izjavila, da ni vedela za omenjena plačila. Izjavili so namreč prek tiskovne predstavnice, da kot založniki niso bili informirani o tem, da bi Hubert Seipel prejemal dohodke od sponzorja. Ob tem pa so zapisali, da če se to izkaže za resnično, si pridržujejo pravico do nadaljnjega ukrepanja v zvezi s knjigama, glede katerih sta bili z njihove strani sklenjeni pogodbi.
Oligarh blizu Putina se je zavil v molk
Informacije glede plačil Seipelu so bile odkrite v okviru projekta Cyprus Confidential in dane v vpogled Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in nemškemu Paper Trail Media. Evropska unija je Mordašova v svojem sporočilu za javnost in obvestilu o sankcijah opisala kot enega izmed pripadnikov Putinove “elite”, ki je “imela koristi od njegovih povezav z ruskimi odločevalci”. Imel je delež v banki Rossiya, ki je opisana kot posojilodajalec ruski eliti, bil pa je tudi največji delničar v Tuiju, največjem evropskem organizatorju potovanj. Ravno tako je bil tudi eden izmed izbrancev, ki so se 24. februarja lani, nekaj ur po invaziji na Ukrajino, zbrali v Kremlju. Mordašov je po poročanju Guardiana zavrnil komentiranje morebitnih plačil Seipelu. V odgovor na vprašanja o sankcijah, ki so mu naložene, pa je njegov tiskovni predstavnik dejal: “Vse, kar je (Mordašov) zgradil in dosegel, je bilo doseženo s poštenimi poslovnimi praksami in strogim upoštevanjem predpisov.”
Plačilo v znesku 600 tisoč evrov je v dokumentih opisano kot sponzorstvo za knjigo, ki naj bi jo Seipel nameraval napisati in za katero je že imel založniško pogodbo. V pogodbi o pokroviteljstvu je navedeno, da “piše knjigo o političnem okolju v Ruski federaciji”, ki naj bi izšla leta 2019. Pokrovitelj projekta se je zavezal, da bo “podprl razvoj tega projekta” in “vplival na to, da bo ta politični in zgodovinski razvoj na voljo širšemu občinstvu”. Seipel naj bi prejel tudi “logistično in organizacijsko podporo” med svojim raziskovanjem v Rusiji, v primeru, če knjiga ne bi bila objavljena, ne bi bil dolžan vrniti denarja. Navedeno je bilo, da lahko dela samostojno. “Avtor nima nobenih obveznosti do sponzorja v zvezi s projektom (bodisi glede vsebine ali sestave knjige ali kako drugače) ali njegovega dokončanja,” je namreč pisalo.
Drugi dokumenti kažejo, da je bil Seipel plačan v dveh obrokih, pri čemer je bil drugi obrok izplačan v prvi polovici leta 2019 z računa pri zasebni ruski banki Sovcombank. Zdi se, da so plačila potekala po krožnih poteh prek offshore struktur v lasti Mordašova in njegovih sodelavcev, ki jih upravljajo ponudniki korporativnih storitev na Cipru.
Trdi, da je bila podpora namenjena izključno knjižnim projektom in da je deloval neodvisno
V daljšem odgovoru Guardianu je Seipel priznal, da je prejel denar od Mordašova. Dejal je, da želi, da se ve, “da se njegova podpora nanaša izključno na knjižne projekte” in da “nikoli ni prejel denarja za filme in televizijske intervjuje od tretjih oseb“. Obsodil je, kot je dejal, poskuse, da bi ga označili za “posebno vrsto novinarskega tajnega agenta” s prokremeljsko in protiameriško držo. Dejal je, da je v dolgi karieri vedno “opisoval svet, kakršen je, ne takšen, kot bi moral biti“. Tisti, ki so mu podelili glavne nemške medijske nagrade, v njegovem delu nikoli niso našli nobenega dokaza o sumu pristranskosti, je dejal v svoj zagovor. Seipel vztraja, da so njegove knjige rezultat osemletnega obsežnega potovanja in raziskovanja ter so “vodile do živahnih razprav in ideoloških bitk”. Dejal je, da “v nobenem” delu niso bile najdene stvarne napake.
Za dokumentarec Ich Putin – Ein Porträt (Jaz Putin – portret) je Seipel dobil ekskluziven dostop do predsednika in ga spremljal po vsej Rusiji. Slednji prikazuje Putina, kako lovi jelene v Sibiriji, se v limuzini vozi skozi Moskvo in med igro na hokejski tekmi. Dokumentarni film si je ob prvem predvajanju leta 2012 ogledalo 1,85 milijona ljudi, nato pa so ga predvajali 51-krat, je poročal izdajatelj NDR. Seipel, ki si je po prihodu v Moskvo leta 2014 zagotovil prvi televizijski intervju z žvižgačem Edwardom Snowdnom, se sooča z obtožbami, da je preveč proruski. V nemški radijski oddaji leta 2021 je zanikal, da bi prejel denar iz Rusije v zameno za ugodno poročanje. NDR sicer ravno tako pravi, da ni vedel za sponzorsko pogodbo in da obtožbe jemlje “zelo resno”. Kot pravijo, bodo do nadaljnjega blokirali dostop do njegovih filmov. “Gospod Seipel bi moral obvestiti (NDR) o možnem navzkrižju interesov, ki ga predstavlja plačilo.”
N. Ž.