“Moramo omejiti dostop beguncev, o tem ni dvoma,” pravi zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier. To naj bi dosegli z nadzorom na zunanjih mejah EU. Vzhodnonemške zgodbe morajo postati bolj del skupne nemške zgodovine, pravi zvezni predsednik Steinmeier v intervjuju za Tagesthemen. Ko gre za azilno politiko, se zavzema za omejitev števila prihodov.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je za nemški medij ARD Tagesthemen poudaril, da se zavzema za omejitev števila beguncev, ki jih sprejme Nemčija. Strogo se zavzema za omejitev dostopa, za katerega meni, da ga bo mogoče doseči le, če bo Nemčija izvajala nadzor zunanjih meja z drugimi evropskimi državami članicami. Poleg tega je treba zagotoviti, da se postopki pregleda tistih, ki imajo malo ali nič možnosti za azil, izvajajo na zunanjih mejah in da se ljudje od tam nato izženejo.
Z zvezno vlado, ki se je strinjala s krizno uredbo o reformi EU na področju azila, je bil narejen prvi korak. Mejo pa bo mogoče doseči le, če bo Nemčija izvajala nadzor na zunanjih mejah z drugimi evropskimi članicami. Mora se zagotoviti, da se postopki pregleda tistih, ki imajo malo ali nič možnosti za azil, izvedejo na zunanjih mejah – in da se ljudje nato od tam izženejo. “Če bomo to ureditev pravilno uredili in hvala bogu smo zdaj na poti, se bo tudi število prihodov v Nemčijo zmanjšalo,” je dejal Steinmeier. Zavzel se je za izogibanje formulacijam v razpravi, ki nakazujejo, da gre za en vzvod. Zvezna, državna in lokalna vlada morajo delovati skupaj, je dejal Steinmeier.
Preobremenjenost kot v devetdesetih
Glede preobremenjenosti občin s številom prosilcev za azil pa je Steinmeier dejal, da ga situacija spominja na azilno politiko v letih 1992/1993, na “signale preobremenjenosti s strani županov in županov, ki so nato privedli do ukrepanja politikov” in “ljudje imajo enaka pričakovanja tudi v trenutni situaciji“, je poudaril. Z zvezno vlado, ki se je strinjala s krizno uredbo o reformi EU na področju azila, je bil narejen prvi korak. Pomembno pa je tudi vedeti, da se mora število prihodov zmanjšati. “Zajeziti moramo tako imenovane nezakonite migracije,” je dejal Steinmeier.
Testni postopki na zunanjih mejah EU
Dostop mora biti omejen. O konkretnih številkah ni govoril – a odgovore potrebujejo politiki. Na koncu bo meja dosežena le, če bo Nemčija izvajala nadzor na zunanjih mejah z drugimi evropskimi članicami. Za ljudi, ki imajo malo ali nič možnosti za azil, je treba testni postopek opraviti na zunanjih mejah EU in jih nato od tam izgnati, je dejal Steinmeier. “Takrat se bo zmanjšalo tudi število prihodov v Nemčijo. Vzdržati se je treba obnašanja, kot da obstaja en vzvod, zaradi katerega bo problem jutri izginil,” je izpostavil. Migracije so ponovno vroča tema v nemški politiki zlasti v luči deželnih volitev v Hessnu in na Bavarskem ter naraščanja podpore skrajni Alternativi za Nemčijo (AfD). Konec tedna se je tudi kancler Olaf Scholz (SPD) zavzel za omejitev porasta števila migracij v Nemčiji. “Število beguncev, ki želijo v Nemčijo, je trenutno preveliko,” je Scholz povedal za Editorial Network Germany.
Pogajanja s šestimi državami o migracijskih sporazumih
Zvezna vlada se trenutno pogaja z najmanj šestimi državami o sklenitvi migracijskih sporazumov. Po eni strani naj bi ljudem brez pravice do bivanja v Nemčiji omogočili vrnitev v domovino, po drugi strani pa naj bi tudi uredili priseljevanje kvalificiranih delavcev na nemški trg dela.
Zvezno ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je posebni predstavnik, imenovan za sklenitev sporazumov, Joachim Stamp, trenutno v zaupnih pogovorih z več državami. Trenutno bi lahko omenili Gruzijo, Moldavijo, Uzbekistan, Kirgizistan, Kenijo in Kolumbijo. Nemška vlada migracijske sporazume vidi kot ključ do ureditve priseljevanja v Nemčijo. Število novoprispelih migrantov v Nemčiji se je v zadnjem času močno povečalo. Po podatkih Zveznega urada za migracije in begunce (Bamf) je med januarjem in avgustom 2023 v tej državi za azil zaprosilo 220.116 ljudi, večinoma iz Sirije in Afganistana. Glede na raziskave velika večina, 70 odstotkov vprašanih, meni, da je Nemčija s tem preobremenjena. 27 odstotkov pa meni, da je Nemčija še vedno kos številu prosilcev za azil, piše DW.
Ana Horvat