Ob 82. obletnici t. i. dražgoške bitke (ki je dejansko ni bilo), je danes potekala vsakoletna “rdeča proslava”, ki jo je tokrat s svojim govorom “začinil” evropski poslanec Matjaž Nemec (SD). Med udeleženci seveda ni manjkal niti Milan Kučan.
Je pa večer prej v tamkajšnji župnijski cerkvi – povsem ločeno od današnje prireditve – potekala sv. maša za ubite vaščane in vse padle v vojnah, zlasti tiste iz januarja 1942 v Dražgošah.
Matjaž Nemec je dejal, da Dražgoše brezčasno odmevajo nauke, ki smo jim dolžni prisluhniti, in dodal, da se z velikim spoštovanjem spominjamo poguma Cankarjevega bataljona, ki je sovražniku zadal boleče poraze in izkazal neomajno odločnost v boju za osvoboditev slovenskega naroda. Sledilo je srdito maščevanje nemške vojske nad domačini. 41 jih je umrlo, vas pa je bila požgana, “upor na Gorenjskem, vrh katerega predstavlja dražgoška bitka, danes velja za enega najpomembnejših dejanj odporniškega gibanja na zasedenih ozemljih nacizma v letu 1941,” je izpostavil. Kot je poudaril, je sporočilo Dražgoš upor, ki ga ni utišal niti mitraljez sovražnika, in resnica, da svoboda ni samoumevna, temveč izborjena. “Na svobodi smo lahko zgradili povojno Evropo, utemeljeno na vrednotah antifašizma in antinacizma,” je dejal in pozval, da se moramo za te vrednote skupaj boriti tudi danes in se odločno zoperstaviti tistim, ki si prizadevajo svet znova povleči na pot zla.
Nemec pozival slovensko oblast, naj se pridruži tožbi proti Izraelu zaradi genocida nad Palestinci
Ob tem se je dotaknil dogajanja v Gazi, ga označil za poskus uničenja naroda s strani okupatorja ter se vprašal, kako dolgo bosta Evropa in svet še gledala izbris naroda pred našimi očmi. Prepričan je, da se mora Slovenija še naprej odločno prizadevati za mirovni proces, ki naj vodi v priznanje neodvisne Palestine. Hkrati pa je, kot je dejal, njena odgovornost, da se, kot se je pridružila ukrajinski tožbi proti Rusiji v njeni agresiji na Ukrajino, sedaj pridruži aktivnostim Južnoafriške republike in njeni tožbi proti Izraelu, saj je vojna v Gazi genocid.
Nemec bi Evropo brez desnice
Dotaknil se je tudi prihajajočih volitev v evropski parlament, ko se bo znova odločalo o tem, kakšno Evropo želimo. “Je to Evropa, v kateri se krepijo fašistična gibanja in druge skrajno desne struje, ali pa bo to solidarna, zelena, inovativna, varna in demokratična Evropa, ki ne bo nikogar pustila za seboj,” je navedel. “Veliki izzivi, s katerimi se soočamo, od nas zahtevajo odločnost, ne kompromisarstva, ko gre za socialno varnost ljudi, skrb za njihovo zdravje in za okolje, za spoštovanje pravne države ter blagostanje vseh nas,” je sklenil in tako med vrsticami pozval navzoče, naj mu namenijo svoj glas na junijskih volitvah.
Možina v Utripu razkril vso resnico o porazu in tragediji vasi, ki sloni na pričevanjih Dražgošanov in dokumentih
Spomnimo se lanskega Utripa, ki je dodobra razburil levico. Jože Možina je namreč razgalil vso bedo oblasti in temeljev, iz katerih se napaja. Njene kulturne podstati, ki se vsako leto žalostno zrcali v Dražgošah, njene nesposobnoste, katere ogledalo so razmere v zdravstvu ter njej zvestih medijev, ki stranpoti tranzicijske levice zvesto prekriva ali relativizira. “So časi, ko nebo zastrejo oblaki ali ptice. Pogosto se stemni zaradi težkih misli ali dejanj, ki nas vračajo v zločesto preteklost, kamor si pri zdravi pameti res ne želimo. A kdo pravi, da je v zraku zdrava pamet? Prej se nam kot farsa kažejo pritikline propadlega socializma,” začne novinar nacionalnega medija.
Za ozko elito je resnica stvar dogovora
Prireditev, na kateri se zbrani spominjajo mita, ki se je okoli nesrečne vasice spletel v povojnih letih, pri čemer je resnica zgolj opomba pod črto oz. nekaj upogibljivega, nekaj, o čemer se je mogoče preprosto dogovoriti. Podobno kot v t. i. dogovorni ekonomiji, ki udeležencem shoda omogoča nakup prestižnih jeklenih konjičkov. O “skromnih kočijah”, kakor smo jih poimenovali na našem portalu, lahko preberete v naslednjem članku: [Foto] Dražgoše – totalitarna manifestacija in razstava skromnih “kočij” levih privatizerjev. Resnica o Dražgošah, da so pod spomenikom v vasi pokopane nedolžne žrte nespametnih odločitev partizanov, ob tem izostane.
Pri tem pa spomni tudi na tragične besede potomcev revolucije. Denimo mladega poslanca iz vrst Gibanja Svoboda Lenarta Žavbija, ki skladno z družinskim pedigrejem kliče zoper spravo z “neofašisti” in “neonacisti”, kakor pač poimenuje svoje politične nasprotnike, skladno z maksimo, da je resnica nekaj dogovornega, upogibljivega. “Manj kot vedo, bolj so militantni in protispravni,” ob tem pove novinar RTV.
“Po 82 letih bi bil že čas, da se neha potvarjati zgodovino in se mrtve počasti, ne pa politično izkorišča,” je povedal Možina.
Fotogalerija
Sara Kovač