Theodore Roosevelt velja za enega najboljših in najbolj priljubljenih ameriških predsednikov. V šolah se učijo o njegovih dosežkih in Američani ga kujejo v zvezde. Zgradil je Panamski prekop, uredil mejo med Aljasko in Kanado v prid Američanom, reformiral ameriško mornarico in pravzaprav postavil ZDA na prvo mesto na svetu. Vse to pa je dosegel s precej agresivno zunanjo politiko. Ni ga zanimalo, kaj si bodo druge države mislile, kako bo to sprejeto v mednarodni skupnosti itd. Prizadeval si je za interese svoje države in jo postavil pred interese drugih držav, nekaj, kar slovenski politiki ne znajo narediti. Podobno vse druge države ponavadi najprej poskrbijo za svoje interese, ne da bi se obremenjevale, ali bo to izzvalo grde poglede v mednarodni skupnosti. Grčija se je na primer desetletja pregovarjala s sedaj Severno Makedonijo glede imena, Italija je zahtevala spremembo naše ustave, preden so nas spustili v Evropsko unijo, in malo ekstremno – Rusija si je priključila Krim.
Mi, Slovenci, pa se na žalost ne znamo postaviti zase in svoje interese. Politiki v Sloveniji, posebno še na levi strani, so glasni in pametni glede vsega v Sloveniji, potem pa ves njihov pogum splahni, ko je treba zapustiti meje naše države in nastopiti v zunanji politiki. Nekdanji predsednik vlade Borut Pahor bi z lahkoto vztrajal, da Hrvaške ne spustimo v Evropsko unijo, dokler Hrvaška in Slovenija ne rešita vprašanja meje.
Prepričana sem, da bi takrat malo odločnosti slovenske strani Slovenijo pripeljalo daleč. Hrvaški je bilo članstvo v Evropski uniji veliko pomembnejše kot pa nesoglasje z nami in če bi bila razrešitev tega spora pogoj za vstop v EU, bi Hrvati sprejeli našo rešitev mejskega vprašanja. Namesto tega pa imamo zdaj situacijo, kot jo imamo. Preteklo je šest let, pa kljub končani arbitraži vprašanje še vedno ni razrešeno. Če pa bi bila situacija obrnjena, sem prepričana, da bi nam Hrvati postavili ultimat za vstop v EU brez oklevanja.
Zmešnjava
Podobno pomanjkanje slovenske samozavesti pri zunanji politiki, ki so jo pokazali Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Karl Erjavec, sedaj kaže tudi Marjan Šarec, ki, kot kaže, ne razume že slovenskega političnega prostora in ukrepov, ki bi Slovenijo izboljšali in zavarovali, kaj šele evropsko ali svetovno politiko. Evropske volitve so bile odličen pokazatelj (ne)znanja in (ne)razumevanja našega predsednika vlade glede Evropske unije. Namesto da bi izpadel kot premišljen politik, ki razume postopke imenovanja na najvišje položaje v EU in ki bi se boril za interese Slovenije, je bil na pogajanjih in pogovorih po besedah drugih navzočih brez kakršnekoli strategije in precej nepomemben. Skoraj edina izjava, ki jo je Marjan Šarec dal, je bila, da predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković ne bo na vodilnem evropskem položaju, čeprav Plenković niti ni bil tako resen kandidat, kot je bila premišljena strategija. Da sploh ne omenjam dejstva, da je Šarec zavrnil govor v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko predstavil svojo vizijo in tudi sebe kot močnega voditelja, kar pač Šarec očitno ni.
V slovenski javnosti pa na žalost Marjana Šarca opevajo, kako se zoperstavlja Evropski uniji ter njenim nekdanjim in prihodnjim voditeljem. Namesto da bi se naš predsednik vlade dogovarjal, pogajal, sklepal zavezništva in prijateljstva z drugimi voditelji evropskih držav in institucij ter z njimi sodeloval, trmasto vztraja pri svojem (kaj to svoje je, še vedno ni jasno). Slovenija potrebuje odločno in predvsem jasno zunanjo politiko in ne zmešnjave, ki smo jo imeli zadnje desetletje. Seveda ne podpiram popolne agresivnosti in nespoštovanja mednarodnega prava ter sporazumov, vendar to ne pomeni, da se moramo klanjati vsem in se popolnoma strinjati z mednarodno skupnostjo ves čas. Kadar je treba, mora Slovenija nastopiti samozavestno, braniti svoje interese in se ne pustiti drugim, da z nami dobesedno pometajo. Prav je, da pokažemo spoštovanje do drugih držav, vendar moramo zahtevati, da tudi one do nas pokažejo enako mero spoštovanja. To pa je nekaj, o čemer na žalost zdajšnja vlada govori, vendar ne zna uresničiti.
Zala Tomašič