Naša severna soseda Avstrija se je na račun sunkovitega širjenja okužb odločila, da sprejme ukrep za zajezitve virusa, ki nalaga, da morajo vsi, ki na Dunaju, kjer je število okuženih še posebej problematično, obiščejo restavracije, bare in klube, pustiti svoje kontaktne podatke. Tako to naredijo v Avstriji, ki je ravno tako kot Slovenija država članica Evropske unije. Očitno pa v Sloveniji ne smemo storiti nič, namreč tako vsaj meni informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je nedavno skočila v zrak, da vsesplošno merjenje temperature ni nujen in smiseln ukrep.
Mojco Prelesnik namreč pri merjenju temperature v delovnih organizacijah skrbi obdelava osebnih podatkov, konkretneje informacija o tem, kolikšno temperaturo ima zaposleni na dan vstopa v podjetje. V Avstriji pa teh skrbi ni, čeprav gre za delitev osebnih podatkov, ki morajo biti s strani lastnikov lokalov posredovani zdravstvenim ustanovam. Če se lastnik zapovedi ne drži, ga brez izjem doleti kazen.
Povišana temperatura predstavlja najbolj pogost simptom
Glede na to, da se bliža sezona prehladnih obolenj, obenem pa se soočamo s širjenjem novega koronavirusa je logično, da se je strokovna ekipa pod vodstvom infektologinje prof. dr. Bojane Beović odločila, da primeren ukrep za zajezitev virusa v delovnih organizacijah predstavlja merjenje telesne temperature. Konec koncev je namreč je namreč ravno povišana temperatura eden najpogostejših simptomov pri okužbi z novim koronavirusom. Sicer je res, da se ta simptom pojavlja tudi pri prehladu in gripi, vendar si najverjetneje nihče v državi ne želi, da bi v delovni organizaciji zboleli delavci, virusi se namreč hitro širijo v zaprti skupnosti. Najbolj primeren ukrep tako je, da se obolelega izloči iz delovnega procesa dokler se ta ne pozdravi.
https://twitter.com/AfterCorona_1/status/1310550127036248069
Očitno pa Prelesnikova meni, da delodajalec ni dolžan zaposlenemu nuditi zdravo okolje za delo, drugače namreč ne bi včeraj poudarjala, kako naj bi merjenje temperature delodajalcem in drugim predstojnikom povzročal stisko, ko se odločajo o tem, ali je merjenje resnično potrebno in nujno ter v katerih primerih. Prišla je namreč do ugotovitve, da merjenje temperature nikakor ni smiselno vedno in povsod. Zagovarja namreč prepričanje, da gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov. “Zato posplošenje ter odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov niso na mestu,” je izpostavila in ob tem dodala, da je merjenje možno izvesti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti tudi bistveno bolj prijazno. Ukrepa po mnenju informacijske pooblaščenke torej po njeno ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je npr. podpis izjave.
Kritik ne manjka
Predsednika vlade Janeza Janše je ob že tako obstoječi poplavi samozvanih infektologov tipa Werner in Marko Potrč, ki nasprotujejo ukrepom stroke, vidno razburilo, da se je tovrstni brezglavi kampanji, ki ogroža javno zdravje, pridružila še informacijska pooblaščenka. Preko omrežja Twitter je namreč zapisal: “Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost.” Kritično se je oglasil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, zapisal je namreč: “Danes zjutraj so mi ob prihodu na sejo ODUJZ v vladnih prostorih izmerili temperaturo, nato pa sem se moral še podpisati na listo prisotnih. Skrajni čas je, da informacijska pooblaščenka zažene vik in krik, saj lahko da gre za nesorazmeren ukrep ali nezakonito zbiranje podatkov.” Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je v odzivu na izjave Prelesnike pristavil, da imajo na Dunaju srečo, da domet “naše” informacijske pooblaščenke ne sega čez Karavanke.
Na Dunaju imajo srečo, da domet "naše" Info-pooblaščenke ne sega čez Karavanke. https://t.co/JRhuI2dfAO
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) September 30, 2020
Odziv Prelesnikove je sodeč po odzivih na družabnih omrežjih razjezil marsikoga državljana, ki težko razume, kako je kar naenkrat problem, da se merjenje temperature izvaja v delovnih organizacijah, kjer se je to ponekod izvajalo že v času prvega vala koronavirusa. Prav tako na letališčih kot tudi pred vstopom v zdravstvene domove, pa protestov ni bilo na obzorju. “Takole pod istimi evropskimi direktivami lahko naredi Avstrija. V Sloveniji pa ne smemo nič, ker tako pravi informacijska pooblaščenka. Če državni organ stalno spodkopava delovanje vseh drugih organov je problem treba rešiti. Z zamenjavo ljudi v organu ali z ukinitvijo organa,” je komentiral eden izmed uporabnikov Twitterja. Politolog dr. Miro Haček pa je v poduk Prelesnikovi poudaril, da uredba o varstvu osebnih podatkov eksplicitno dovoljuje njihovo zbiranje in obdelavo v primerih, ko je ogroženo zdravje. “Fino bi bilo, če bi državni organi poznali vsaj temeljne predpise iz njihovega delokroga.”
https://twitter.com/MHacek/status/1311193078196305920
Kakorkoli, glede na to, da morajo na Dunaju osebne podatke podati ob vstopu v restavracije, bare in klube, histerije na račun tega pa ni saj se soočamo stanjem, ko je ogroženo zdravje, se človek upravičeno povpraša, kako je ravno pri nas vse tako problematično? Avstrija konec koncev velja za demokratično državo, ki spoštuje človekove in pravice in svoboščine, kot taka pa nam vseskozi predstavlja vzor. Do kolikšne številke mora število okuženih še narasti, da bo določene končno srečala pamet?
Nina Žoher