Škandal: Žena direktorja Sove je sebi in partnerjem z računa družbe izplačala vrtoglavih 7,3 milijona evrov, jo spravila v stečaj in oškodovala več kot sto upnikov!

Spletni medij Portal Plus je razkril in z dokumenti podkrepil vrhunski škandal, v katerega je vpletena žena aktualnega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Anica Klemenčič. Posredno je vpleten tudi direktor Sove Zoran Klemenčič, in sicer kot posredni ustanovitelj družbe, ki je domnevno ogoljufala ogromno vlagateljev, ki so izgubili vse, kar so vložili. Naravnost šokantno pa je, da je okrajni državni tožilec iz Kranja, Tilen Demšar, kazensko ovadbo zavrgel z besedami, da ji ni mogoče očitati preslepitvenega namena. Časovnica jasno pokaže, da bi morala Klemenčičeva upnike izplačati oktobra, januarja pred tem si je nakazala 3,6 milijona evrov, 14 dni zatem pa je imela že blokiran račun. Naklep oškodovanja je v tem primeru tako očiten, da je viden vsakemu laiku in logično razmišljujočemu človeku. 

Anica Klemenčič, žena direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Zorana Klemenčiča, je nakazala kar 7.290.000 evrov dva tedna pred blokado računa GBD Skupine, od tega je kar polovico preusmerila na svojo enoosebno družbo GBD Svetovanje, d. o. o., čez mesec pa nato na sklicani skupščini spremenila tako ime podjetja kot naslov, da bi za seboj zakrila sledi. Naravnost neverjetno je, da je okrajni državni tožilec Tilen Demšar kazensko ovadbo ovrgel z besedami, da ji ni mogoče očitati preslepitvenega namena, kar kaže na splošno krizo delovanja pravne države in nesposobnost pregona gospodarskega kriminala. Dejstvo pa je, da bi, če bi do tovrstnega škandala prišlo v tujini, šef obveščevalno-varnostne službe letel, v strahu za svoj stolček pa bi bil tudi premier.

Tako sta Klemenčičeva prišla do denarja
Portal Plus navaja, da je 7. januarja 2011 potekala skupščina delniške družbe GBD Skupina, kjer so se odločali glede delitve dobička, kar ne bi bilo tako nenavadno, če 24. januarja 2011 ne bi prišlo do blokade računov. Sklep, da se izplača dobiček v vrednosti 7.290.000 evrov, je bil na skupščini 7. januarja sprejet soglasno, pri tem pa je treba omeniti, da so o njem glasovali le trije: Ani Klemenčič, Boris Eržen in Andrej Grzetič, čeprav je bilo v družbi osem lastnikov. Ob tem je najbolj nenavadno to, da so prisotni delničarji izglasovali, da se celotni znesek dobička izplača takoj. Očitno so bili v veliki naglici, kar dokazuje tudi podatek, da je bil račun družbe 24. januarja, torej čez dobra dva tedna, blokiran.

Na sum namernega oškodovanja upnikov kaže tudi dejstvo, da družba GBD Skupina leta 2010 ni sklicala nobene skupščine, v naslednjem letu pa kar dve. Druga skupščina leta 2011 je bila sklicana mesec po tem, ko je bil izpraznjen bančni račun (18. februarja 2011) in na njej so sprejeli sklep glede spremembe imena družbe in naslova. Tako je GBD Skupina postala G Skupina. Gre morda za naključje, da je izplačilu dobička tako hitro sledila blokada računa in sprememba imena in naslova?

Na vabilu je bil zapisan 27-krat nižji znesek od dejanskega izplačila
Vabilo na skupščino, ki je potekala v začetku leta, dokazuje, da si je Klemenčičeva želela izplačilo izvesti čim bolj gladko in hitro, saj je bilo na njem navedeno, da gre za delitev dobička v vrednosti 270.000 evrov, čeprav je bil realni znesek precej višji, tj. v vrednosti 7.290.000 evrov. Med drugim je na vabilu pisalo, da je celotni dobiček 9,6 milijona evrov, kar je upnikom vzbudilo lažno upanje, da je denarja dovolj za poplačilo.

Med leti 2011 in 2016 je družba v lasti Ani Klemenčič od prodaje ustvarjala okrog 552 evrov čistega prihodka, če pa se pri tem ozremo na finančne prihodke iz deležev (družba ima 50-odstotni delež v družbi GBD Skupina), je stanje drugačno. Tukaj so povprečni prihodki med leti 2012 in 2016 prav tako nizki, 943 evrov mesečno. Najbolj izstopa leto 2011, saj so bili takratni prihodki iz deležev 3.646.112 evrov. Glede na to, da je Klemenčičeva imela prek GBD Svetovanje, d. o. o., 50-odstotni delež v GBD Skupini, ta znesek predstavlja polovico od 7.290.000 evrov.

Delniška družba GBD Skupina je nastala leta 2008 z ločitvijo od Gorenjske borznoposredniške družbe. To pojasnjuje, kako je mogoče, da ima novoustanovljeno podjetje v istem letu že več kot devet milijonov evrov dobička. Klemenčičeva je nato vlagateljem predlagala, naj obveznice zamenjajo za nove obveznice GBS3, za katere je jamstvo dala nova družba GBD Skupina. Kot dan za izplačilo obveznic je bil določen 1. oktober. Leta, ko je bilo treba vrniti denar, si je Klemenčičeva izplačala dobiček v vrednosti kar 3,6 milijona, nato je bilo podjetje blokirano in na koncu je šlo v stečaj. Več kot 100 fizičnih oseb je ostalo brez denarja, glede na razplet pa je mogoče sklepati, da so bile obveznice vlagateljem prodane z namenom, da se zagotovi likvidnost za izplačilo 7,3 milijona evrov.

Pri tem je treba omeniti, da je uprava Ljubljanske borze leta 2001 sprejela sklep, s pomočjo katerega je iz poslovanja na borzi začasno izključila GBD, kar kaže na to, da poslovanje Klemenčičeve ni bilo posebno vzorno.

Čeprav so vlagatelji že leta 2010 prosili za vračilo vložka, se je Klemenčičeva izmikala, ob tem pa je na svoje podjetje januarja leta 2011 nakazala kar 3,6 milijona evrov. Na skupščini so se nato soglasno dogovorili, da se denar izplača na isti dan, kar je zelo nenavadno. Klemenčičeva je očitno vedela, da bo podjetje blokirano, in je zato, da je sebi izplačala 3,6 milijona evrov, zavlačevala z izplačilom vlagateljem. S tem denarjem bi lahko pokrila 80 odstotkov vlagateljev. Zelo neverjetno bi bilo, da za početje svoje žene ni vedel njen mož, direktor Sove in hkrati celo solastnik GBD.

N. Ž.